Planota Činghaj Hoh Šil
 Hoh Šil v avgustu | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Qinghai Hoh Xil Planota Činghaj Hoh Šil |
| Lega | Činghaj |
| Koordinati | 35°22′49″N 92°26′21″E / 35.38028°N 92.43917°E |
| Površina | 3.735.632 ha |
| Varovalni pas | 2.290.904 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1540 |
| Vpis | 2017 (41. zasedanje) |
  Lega v Činghaju | |
| Planota Činghaj Hoh Šil | |||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 可可西里 | ||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 可可西里 | ||||||||||
| Dobesedni pomen | Blue ridge (in Mongolic) | ||||||||||
| |||||||||||
| Tibetan-origen name | |||||||||||
| Poenostavljeno kitajsko | 阿卿贡嘉 | ||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 阿卿貢嘉 | ||||||||||
| Dobesedni pomen | Lord of ten thousand mountains | ||||||||||
| |||||||||||
| Tibetansko ime | |||||||||||
| Tibetansko | ཧོ་ཧོ་ཞི་ལི ཨ་ཆེན་གངས་རྒྱབ | ||||||||||
| |||||||||||
| Mongolsko ime | |||||||||||
| Mongolska cirilica | Хөх шил | ||||||||||
| Mongolska pisava | ᠬᠥᠬᠡ ᠰᠢᠯᠢ | ||||||||||
| |||||||||||
Hoh Šil ali Kekešili (mongolsko za 'modri greben', tudi Aqêngangjai za 'gospodar desettisočih gora') je izolirana regija v severovzhodnem delu Tibetanske planote Činghaj. 7. julija 2017 je bil Hoh Šil v Činghaju uvrščen na seznam svetovne dediščine kot »največja in najvišja planota na svetu«.[1]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Regija obsega 83.000 kvadratnih kilometrov na povprečni nadmorski višini 4800 metrov, razteza se v smeri vzhod-zahod med gorskima verigama Tangula in Kunlun na mejnih območjih jugozahodne kitajske Avtonomne pokrajine Tibet, severozahodne kitajske province Činghaj in kitajske Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujghur. Jugovzhodni del Hoh Šila, ki ga odmaka reka Čumar (楚瑪爾河), je eden glavnih izvirov reke Jangce. Preostali del regije je endoreičen, z drenažo v številna izolirana jezera; to območje hidrologi včasih opisujejo kot »jezersko območje Hoh Šil«.[2] 45.000 kvadratnih kilometrov regije Hoh Šil, na povprečni nadmorski višini 4600 metrov, je bilo leta 1995 razglašeno za narodni naravni rezervat. Unescov seznam svetovne dediščine obsega zahodno polovico okrožja Džidoi in zahodni del okrožja Čumarlêb v Činghaju. Bukadaban Feng velja za del Hoh Šila.[3]
Geologija
[uredi | uredi kodo]
Hoh Šil je vulkanski. Okoliško vulkansko polje severnega Tibeta vsebuje številne poznokenozojske vulkane. Na tem območju je več vulkanov v havajskem slogu. Bamaočiongzong pokriva površino 300 km² in vsebuje popolnoma ohranjeno zgradbo NE od vrha in tok lave, ki prekriva usedline kvartarnega jezera. Območje Bamaočiongzong vsebuje peralkalne fonolitske in foiditne kamnine. Jongbohu vsebuje pet dacitnih, trahiandezitnih in andezitnih odprtin. Čiangbačjan pokriva široko območje vzdolž južne meje gorovja Kunlun. Stožec v kalderi Kekešili, za katerega so nekoč mislili, da je bil opazovan med izbruhom na satelitski fotografiji leta 1973, zdaj velja, da ni bil zgodovinsko aktiven.[4]Synonyms & Subfeatures
Divje živali
[uredi | uredi kodo]Kljub ostremu podnebju v Hoh Šilu domuje več kot 230 vrst divjih živali, od katerih jih je 20 pod zaščito kitajske države, med njimi divji jak, divji osel (Equus kiang), belousti jelen (Cervus albirostris), rjavi medved in ogrožena tibetanska antilopa (Pantholops hodgsonii) ali čiru. Ogromna planotasta pika (Ochotona curzoniae), majhen rovni glodavec, je glavna hrana tukajšnjega rjavega medveda; medvedi se prehranjujejo tudi z jaki in antilopami.[5] Doslej malo znana regija, pa tudi tibetanska antilopa ali čiru, sta po izidu filma Kekexili: Gorska patrulja leta 2004, postali domači imeni na Kitajskem. Jezero Džuonai (卓乃湖) v Hoh Šilu je znano kot zbirališče tibetanske antilope.[6]
Promet
[uredi | uredi kodo]Železniška proga Činghaj–Tibet in kitajska nacionalna avtocesta 109 potekata vzdolž vzhodne meje rezervata.[7] Predor Fenghuošan, trenutno najvišji železniški predor na svetu (dolg 1338 m, z vhodi na nadmorski višini 4905 m), je bil zgrajen na tem območju.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Qinghai Hoh Xil«.
- ↑ Zheng, Mianping (1997), An introduction to saline lakes on the Qinghai-Tibet Plateau, Volume 76 of Monographiae biologicae, Springer, str. 21, ISBN 0-7923-4098-1
- ↑ 可可西里：与天相接的生命守护人 [Hoh Xil: Ecological Preservation Volunteers who Touch the Sky]. zt.gog.cn (v kitajščini). Pridobljeno 23. aprila 2018.
可可西里地区山峦绵延起伏，{...}有青海第一高峰布喀达板峰
- ↑ »Global Volcanism Program | Unnamed«.
- ↑ Xu Aichun, Jiang Zhigang, Li Chunwang, Guo Jixun, Wu Guosheng, Cai Ping, "Summer Food Habits of Brown Bears in Kekexili Nature Reserve, Qinghai: Tibetan Plateau, China". Ursus, Vol. 17, No. 2 (2006), pp. 132-137
- ↑ »探秘可可西里产房 --可可西里«.
- ↑ »Environmental Protection Along the Qinghai-Tibet Railway«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2005. Pridobljeno 5. maja 2005.