Cerkev sv. Roka, Ljubljana
| Cerkev sv. Roka, Dravlje, Ljubljana | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Roka, Dravlje, Ljubljana Lega v Ljubljani | |
| 46°4′55″N 14°28′19″E / 46.08194°N 14.47194°E | |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sv. Rok |
| Zgodovina | |
| Dogodki | Na mestu prejšnje zgrajena okoli 1730[1] |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | podružnična cerkev |
| Konec gradnje | 1730 |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 1 |
| Zvonovi | 4 |
| Uprava | |
| Župnija | Ljubljana - Dravlje |
| Dekanija | Ljubljana - Šentvid |
| Nadškofija | Ljubljana |
Ljubljana - Cerkev sv. Roka v Dravljah | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1984 (opis enote)[2] |
Cerkev svetega Roka, Dravlje, Ljubljana, pripada rimskokatoliški Cerkvi in je podružnična cerkev župnije Ljubljana-Dravlje. Župnija je v upravljanju jezuitskega reda. Cerkev stoji na ovinku Vodnikove ceste v Dravljah, zahodno od pokopališča in v neposredni bližini nove župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja, ki je bila med leti 1980 in 1985 sezidana zaradi rasti števila okoliškega prebivalstva, zlasti v bližnjih blokovskih stanovanjskih naseljih.[3]
Izgradnja in oprema
[uredi | uredi kodo]Cerkev je bila sezidana kot rezultat zaobljube za gradnjo po ozdravitvi med epidemijo kuge, ki je razsajala leta 1644; zgrajena je bila leta 1646. Pred cerkvijo je kužno znamenje sv. Roka iz obdobja gradnje cerkve. Do prve svetovne vojne so iz Ljubljane organizirali zaobljubne procesije na praznik sv. Roka, zaobljubna romanja pa so še živ običaj. Namesto prvotne so okoli leta 1730 zgradili sedanjo baročno dvoransko cerkev z zvonikom nad vhodom. Sedanji glavni oltar slikarja Mateja Tomca iz Šentvida je iz 19. stoletja. V tronu je lesen kip sv. Roka, poleg njega pa angel drži tablo z napisom "Rochus pestis patronas" (Rok je zavetnik proti kugi). Stranska oltarja, ki so jih odstranili zaradi slabega stanja in zakrivanja svetlobe, sta bila posvečena Marijinemu vnebovzetju ter sv. Kozmu in Damijanu. Elektronske orgle so iz leta 1971. Križev pot je delo slikarja Janeza Potočnika, v cerkvi pa je tudi nekaj del domačina, akademskega slikarja Staneta Kregarja (krstilnica z mozaiki in veliko bandero).
Zaradi bližine zgoščene pozidave in specifične neposredne (tudi vertikalne) bližine višje ležečih blokovskih stanovanj pri zvonjenju sicer prihaja do sporov z okoliškimi prebivalci.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Benedik, Metod; Trunkelj, Franc (2012). Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina. str. 783 str. COBISS 261200640. ISBN 978-961-222-899-6.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1984«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka«. Slovenske novice. 16. avgust 2016. Pridobljeno 1. januarja 2020.
- ↑ »Cerkveno zvonjenje jo spravlja ob živce: Vsakih 15 minut je pa preveč!«. Slovenske novice. 25. oktober 2019. Pridobljeno 1. januarja 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Cerkev svetega Roka, Dravlje v Wikimedijini zbirki- Župnijske spletne strani o cerkvi sv. Roka
- Pot po baročni Ljubljani: Podružnična cerkev sv. Roka v Dravljah
