Wikipedija:Avtorske pravice

Pomembno obvestilo: Fundacija Wikimedia ni lastnica avtorskih pravic na besedilu ali ilustracijah. Zato je obračanje na uradne kontakte Fundacije Wikimedia ali njenih predstavnikov glede dovoljenj za reproduciranje člankov ali slik nesmiselno, tudi če pravila v vašem podjetju, šoli ali organizaciji zahtevajo, da pred kopiranjem vsebine za dovoljenje zaprosite upravljavce spletišča.

Edina vsebina Wikipedije, glede katere morate kontaktirati Fundacijo Wikimedia, so logotipi Wikipedije/Wikimedie, varovani z avtorskimi pravicami, ki niso prosto uporabni brez dovoljenja.

Dovoljenje za reproduciranje in spreminjanje besedila so avtorji posameznih člankov že podelili vsakomur kjer koli na svetu, pod pogojem, da je tako reproduciranje in spreminjanje v skladu z licenčnimi pogoji (glejte v nadaljevanju). Ponovna uporaba in spreminjanje slik sta lahko dovoljena ali pa ne; pogoje za reproduciranje posamezne slike morate preveriti posamezno. Edina izjema so tisti primeri, v katerih so urejevalci kršili pravila Wikipedije z naložitvijo avtorsko varovanega gradiva brez dovoljenja ali pod licenčnimi pogoji, ki niso skladni s tistimi, ki jih avtorji Wikipedije uporabljajo za preostalo vsebino Wikipedije. Kadar je tako gradivo prisotno v Wikipediji (preden ga prepoznamo in odstranimo), boste z njegovim kopiranjem kršili avtorske pravice. Za dovoljenje za uporabo tovrstnega gradiva se morate obrniti na imetnika avtorskih pravic na zadevnem besedilu ali ilustraciji; to bo pogosto, čeprav ne vedno, prvotni avtor.

Če želite uporabljati vsebino iz Wikipedije, si najprej preberite razdelek #Uporaba prispevkov soustvarjalcev Wikipedije. Nato si preberite besedili licenc Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported License in GNU Free Documentation License.

Pravilo opisuje avtorskopravni vidik Wikipedije v slovenskem jeziku (slovenske Wikipedije) in obravnava dva vidika avtorskih pravic: pravice avtorjev prispevkov v Wikipediji ter pravila objave drugih del v Wikipediji. Pogoje uporabe in objave vsebin določa uradno pravilo na naslovu Terms of Use, katerega prevedena in prirejena različica sledi. V primeru, da se njuni pravni razlagi razlikujeta, ima uradno pravilo prednost.

Wikipedija gostuje na strežnikih Fundacije Wikimedia, ki je registrirana kot organizacija v Združenih državah Amerike, zato spada pod ameriško avtorsko pravo. Vendar je v skladu s stališčem soustanovitelja Jimmyja Walesa pomembno spoštovati tudi zakonodaje drugih držav. Pravilnik Wikimedie zahteva, da se v projektih Wikimedie uporablja večidel samo gradivo, ki je prosto tako v Združenih državah Amerike kot tudi v državi, iz katere večinoma prihajajo uporabniki projekta. V primeru Wikipedije v slovenščini mora biti gradivo torej prosto v Združenih državah Amerike in v Sloveniji. Uporaba neprostega gradiva se lahko vrši samo v zelo omejenem obsegu, opisanem v razdelku #Pravilnik o izjemah.

Uporaba prispevkov soustvarjalcev Wikipedije

Prispevki posameznikov, ki ustvarjajo vsebino Wikipedije, so avtomatsko varovani kot avtorsko delo po določbah Bernske konvencije. Javnosti je prosto na voljo po določilih licenc »Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije« (GFDL; izvirnik, neuradni slovenski prevod) in »Creative Commons-Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0« (izvirnik, laiku berljiv povzetek) - uporabnik lahko izbere tisto licenco od teh dveh, ki mu bolj ustreza.

Uporaba vsebine Wikipedije je prosta po načelu copyleft - vsak, ki želi uporabiti besedilo, objavljeno v Wikipediji, lahko to svobodno stori ne glede na namen (kar vključuje komercialno objavo v drugih medijih). Delo lahko povzame, predela ali objavi oz. izvede v celoti, ne da bi moral za dovoljenje prositi avtorja. Spoštovati mora samo naslednje pogoje:

• Priznanje avtorstva: avtorji prispevkov si pridržujejo moralno pravico, da je njihovo avtorstvo priznano, pa čeprav so ustvarjali pod psevdonimom ali povsem anonimno. Seznam uporabnikov, ki so prispevali k neki strani na Wikipediji, je izpisan v zgodovini tiste strani. Ob ponovni objavi tega dela drugje lahko zadostite temu pogoju z izpisom natančne hiperpovezave do ustrezne strani v Wikipediji ali njenega URL naslova na vidnem mestu v bližini. Alternativno je lahko to URL ali hiperpovezava do vsebine na drugi strani, ki spoštuje pogoje uporabe. Zadnja možnost je točen seznam avtorjev iz zgodovine strani, ki pa lahko ignorira zanemarljive ali nerelevantne posege v vsebino (popravki tipkarskih napak, urejanje wikikode, vandalizem in njegovo odstranjevanje ipd.).
• Deljenje pod enakimi pogoji: v Wikipediji si prizadevamo ustvariti zbirko znanja, ki bo trajno na voljo vsakomur. Zato je pogoj uporabe vsebine Wikipedije tudi, da se ob vsaki objavi v drugih medijih ohrani enaka svoboda razširjanja in uporabe. V primeru da vsebino predelate, morate na smiseln način označiti, da gre za predelavo in jo ponuditi prosto za nadaljnjo uporabo.
• Oznaka licence: zgornjemu pogoju lahko zadostite tako, da v bližini (najenostavneje ob navedbi vira oz. avtorjev) vključite pojasnilo, da je delo prosto na voljo po določilih licence »Creative Commons-Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0« (lahko okrajšano CC-BY-SA 3.0) s povezavo do spletne strani z licenco. Organizacija Creative Commons je izdelala tudi več ikon za ponazoritev, na primer in , na spletni strani jih lahko oblikujete kot povezavo do omenjene licence in s tem zadostite zahtevi deljenja pod enakimi pogoji. Tudi vse predelave, ki vključujejo delo soustvarjalcev Wikipedije, morajo biti licencirane na ta način.

Vsebina, ki je bila skopirana v Wikipedijo iz drugih virov, ima lahko drugačne pogoje razširjanja, ki so nakazani nekje na isti strani. Največkrat je to vsebina v javni lasti, ki so ji avtorske pravice že potekle zaradi starosti in je torej uporabna povsem brez omejitev ali pogojev.

Licenciranje po določilih GFDL

Vse besedilo, razen kjer je to izrecno navedeno, je z namenom združljivosti na voljo tudi po določilih licence »Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije« (ta se v nekaterih podrobnostih razlikuje od »CC-BY-SA 3.0«). Le vsebine, ki so bile skopirane v Wikipedijo iz drugih CC-BY-SA licenciranih projektov, so lahko na voljo samo pod to licenco, vendar takih v slovenski Wikipediji praktično ni. Do 15. junija 2009 je bilo vse besedilo Wikipedije licencirano izključno z GFDL. Če ste v dvomih glede združljivosti s svojim GFDL projektom, lahko iz zgodovine strani dobite različico besedila izpred tega datuma.

Predstavnostno gradivo

Večina predstavnostnega gradiva (slike, zvočni in video posnetki) v Wikipediji je licenciranega enako kot besedilo, torej dvojno po določilih licenc GFDL in CC-BY-SA 3.0, pri čemer lahko uporabnik izbere, katero bo upošteval. Nekaj predstavnostnih del, ki so jih prispevali soustvarjalci Wikipedije, pa je licenciranih po drugih copyleft licencah, na primer Licenci proste umetnosti ali celo prepuščenih v javno last. Opisna stran gradiva natančno pojasnjuje, pod katerimi pogoji je konkretno delo dovoljeno uporabljati oz. razširjati. Tam je naveden tudi avtor, ki ni nujno eden od soavtorjev članka, in kratek opis gradiva. Do opisne strani pridete tako, da kliknete na to gradivo (npr. sliko), prikazano v članku.

V nekaterih primerih je v člankih uporabljeno avtorsko varovano predstavnostno gradivo po načelih poštene uporabe (glej spodaj). Ta gradivo je ustrezno označeno in ni prosto na voljo za uporabo.

Logotipi Wikipedije

Logotipi Wikipedije in sorodnih projektov Fundacije Wikimedia so izjema proste dostopnosti vsebin. So registrirane tržne znamke Fundacije in možnosti njihove uporabe določajo uradna pravila uporabe tržnih znamk. Za nekatere vrste uporabe je potrebno pridobiti pisno privolitev Fundacije.

Pravice in dolžnosti avtorjev prispevkov

S shranjevanjem svojega dela v Wikipediji se strinjate z nepreklicno objavo tega dela v skladu z dovoljenjema »Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0« in »Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije«. Licenca pomeni, da je objavljeno delo prosto na voljo vsakomur, dokler spoštuje moralno pravico avtorja, da je njegovo avtorstvo priznano, in razširja delo pod enakimi pogoji (več o tem zgoraj).

Objava v Wikipediji v nobenem primeru ne pomeni prenosa avtorskih pravic na Fundacijo Wikimedia ali Wikipedijo. Kot avtor zadržite vse pravice, torej lahko delo ponovno objavite kjer koli in pod kakršnimi koli pogoji. Le dovoljenje za kopije, ki so objavljene v Wikipediji in v drugih medijih, ki spoštujejo določila licenc, je nepreklicno in ga ni več mogoče spremeniti.

Če je vaše delo že bilo objavljeno v kakšnem drugem mediju in ga želite donirati v prosto uporabo ali želite objaviti gradivo, ki ga je ustvaril oz. ima na njem avtorske pravice nekdo drug, morate pravico do objave potrditi tako, kot je opisano na strani Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo. Brez potrditve bodo kopijo verjetno izbrisali administratorji, saj sicer Wikipedija nima nikakršnega zagotovila, da ne gre za kršitev avtorskih pravic. Izjava v smislu »Dovoljujem(o) objavo v Wikipediji« ni dovolj, saj ne daje svobode neomejene uporabe vsem, kar je pogoj. Še bolje je, da gradivo že na vaši spletni strani date v prosto uporabo z oznako licence CC-BY-SA.

Vnašanje avtorsko varovanega dela drugih

Vsa ustvarjalna dela so varovana po avtorskopravni zakonodaji in mednarodnih sporazumih o zaščiti avtorskih pravic, razen v primerih, ko so avtorske pravice potekle in je delo prešlo v javno last, ali ko se je avtor nedvoumno odrekel avtorskim pravicam.

Ustvarjalno delo nekoga drugega lahko objavite v Wikipediji samo, če so mu avtorske pravice že potekle oz. se jim je avtor odrekel, ali če je objavljeno po določilih licence »Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji«. V tem primeru morate dobro preveriti, ali je temu res tako in ustrezno označiti, da gre za delo nekoga drugega. Pogoju zadostite tako, da navedete vir in njegovo izjavo o licenci (recimo s povezavo do pogojev uporabe neke spletne strani).

Nikoli ne vnašajte v Wikipedijo gradiva na način, ki krši avtorske pravice. Posledica takega početja je lahko pravna odgovornost Wikipedije, kar bi resno škodilo projektu in vsem drugim, ki bi uporabili avtorsko sporen prispevek v dobri veri, da je vsebina Wikipedije prosto na voljo. Tudi če avtorske pravice niso nikjer posebej označene, so avtomatsko last avtorja in avrovane. Razširjeno zmotno prepričanje novih sodelavcev Wikipedije je, da se vsako avtorsko delo lahko skopira, če je poleg naveden vir. To praviloma ne drži, saj imata avtor ali njegov založnik izključno pravico redistribucije.

Lastnika avtorskih pravic pa lahko prosite, naj se odpove nekaj tem pravicam in prepusti svoje ustvarjalno delo v prosto uporabo. Stran »Dokazilo o dovoljenju za objavo« razlaga, kako pridobiti dovoljenje. Vendar morate to storiti pred nalaganjem, sicer bo objava verjetno obravnavana kot kršitev avtorskih pravic (administratorji namreč za vaš dogovor ne morejo vedeti). Tudi v tem primeru velja, da izjava v smislu »Dovoljujem(o) objavo v Wikipediji« ni dovolj. Avtor mora dati dovoljenje za prosto uporabo v vsak namen po določilih licenc CC-BY-SA in GFDL.

Očitne kršitve avtorskih pravic so po pravilih brisanja kandidati za hitri izbris. Uporabniku, ki kljub opozorilu neupravičeno objavlja v Wikipediji avtorsko varovano vsebino drugih avtorjev, lahko administrator prepreči nadaljnje urejanje.

Pravilnik o izjemah

Za izvajanje izobraževalne vloge Wikipedije je v redkih primerih v skladu z resolucijo Fundacije Wikimedia dovoljeno uporabljati avtorsko varovana dela, kar se nanaša predvsem na predstavnostne vsebine. To pravilo se naslanja na načelo poštene uporabe kot ga določa 107. člen zakona o avtorskih pravicah ZDA. Vendar je načelo v nasprotju s ciljem Wikipedije ustvariti zbirko prostega enciklopedičnega gradiva, zato ga je treba uporabljati v čim manjši meri. Hkrati ustvarja zmedo, saj javnost pričakuje, da je celotna vsebina Wikipedije prosta, kar lahko vodi v nenamerne kršitve avtorskih pravic. V ta namen je pravilnik o izjemah bolj restriktiven kot omenjeni zakon.

Neprosto gradivo je v Wikipediji dovoljeno objavljati pod naslednjimi pogoji:

• Je nenadomestljivo - prosta različica ne obstaja, niti je ni možno ustvariti. Zgled: fotografski portret pred kratkim preminule osebe je nenadomestljiv, portret še živeče javne osebnosti pa ne, čeprav ga je mogoče težko ustvariti.
• Uporaba se vrši v najmanjši možni meri. Če je eno delo dovolj za podajanje bistvenih informacij, ne sme biti uporabljenih več del. Če je manjši kos dela dovolj za podajanje bistvenih informacij, ne sme biti uporabljeno celotno delo. Uporabljeno delo naj bi bilo čim nižje ločljivosti, ki še omogoča podajanje relevantnih informacij, hkrati pa omejuje uporabo, ki bi kršila avtorske pravice. Za primer slik - za prikaz v članku je dovolj, da je naložena slika velikosti okrog 200 slikovnih pik v širino, je pa bistveno premalo za resen tisk oz. prodajo.
• Uporaba je specifična. Vsako neprosto delo, ki je naloženo v Wikipedijo, mora biti uporabljeno samo v točno določenem članku, kjer je nujno za ilustracijo vsebine. Zgled: portret pred kratkim preminulega pisatelja je lahko uporabljen v biografskem članku o njem, ne pa v članku o njegovi knjigi. Nasprotno je naslovnica knjige lahko uporabljena v članku o tej knjigi, ne pa v članku o pisatelju, ki vsebuje samo seznam njegovih del. Naložene datoteke, ki niso uporabljene nikjer, administratorji lahko brišejo po hitrem postopku.
• Pravni status gradiva je jasno označen na njegovi opisni strani. To vključuje navedbo vira gradiva in oznako, da gre za neprosto gradivo - glej oznake poštene uporabe. Podatki o neprosti vsebini (avtor, licenca, opis, vir) morajo biti v skladu z Resolucijo strojno prepoznavni in berljivi.

Ustvarjanje povezav do avtorsko varovanih del

Ker je večina novejših del avtorsko varovanih, bo v vsakem članku v Wikipediji, ki navaja vire, ustvarjena kakšna hiperpovezava do neprostega gradiva. Takšne vrste povezovanje je dovoljeno in soglasja lastnika avtorskih pravic ni potrebno pridobiti, ne glede na pogoje za uporabo izvirnika.

Izjema so zunanje spletne strani, pri katerih je možno upravičeno domnevati, da z objavo del kršijo avtorske pravice. Zgled so spletne strani z besedili popularnih pesmi brez dovoljenja za objavo. Ustvarjanje povezav do takšnih strani je po precedenčni razsodbi ameriškega sodišča posredna kršitev avtorskih pravic, hkrati pa meče slabo luč na Wikipedijo, zato ni dovoljeno. Pravni status internetnih arhivov, ki zbirajo kopije različnih spletnih strani skozi čas, je zaenkrat še nejasen. Kljub temu je sprejemljivo ustvarjati povezave do arhivskih kopij spletnih strani v arhivih, kot je Wayback Machine.

Pomemben je tudi kontekst - za primer, v članku o filmu lahko ustvarite povezavo do recenzije tega filma na spletišču nekega uglednega kritika, četudi vsebuje zaslonski posnetek filma, katerega avtorske pravice niso last tega kritika. Neprimerno pa je ustvariti povezavo neposredno do datoteke s tem zaslonskim posnetkom.

Ločljivost slike

Glede ločljivosti neproste vsebine ni jasnih smernic. Slike naj bodo tako majhne, da so še vedno uporabne za svoj namen, naveden v utemeljitvi uporabe, in nič večje. Za večino namenov zadostuje slika, ki vsebuje približno 100.000 pikslov (0,1 megapiksla), izračunano s pomnožitvijo vodoravne in navpične dimenzije slike. To omogoča npr. prikaz slik z razmerjem stranic 4 : 3 v velikosti 320 × 240 pisklov (običajno za zaslonske posnetke TV, filmov in videoiger), naslovnice albumov pa so običajno prikazane v velikosti 250 × 400 pikslov. Za pomanjšanje slike na določeno število pikslov uporabite naslednjo formulo:

${\text{nova širina}}={\sqrt {\tfrac {{\text{ciljno število pikslov}}\times {\text{prvotna širina}}}{\text{prvotna višina}}}}$

ali to orodje, ki bo to izračunalo za vas.

Če želite sliko namenoma ohraniti v višji ločljivosti, kar je treba ustrezno utemeljiti, jo označite s predlogo {{Neprosto - ne pomanjšaj}}. Če bodo take slike brez ustrezne utemeljitve, bodo vseeno pomanjšane.

Prvotna, visokoločljivostna slika (ki jo je mogoče pomanjšati ob ohranitvi splošnih umetniških in kritičnih podrobnosti) lahko izgubi nekaj besedilnih podrobnosti. V takih primerih je treba to besedilo zapisati na opisni strani slike. Pri poustvaritvi avtorsko zavarovanega besedila je treba biti pozoren. Tako je na primer taka podvojitev primerna za navedbe sodelavcev na filmskem plakatu, ki podajajo dejstva, neprimerna pa bi bila npr. za vključeno pesem v sliki.

Če je za prikaz podrobnosti, obravnavanih v članku, potrebna visoka ločljivost določenega dela slike, je ta del slike bolje obrezati v visoki ločljivosti kot pomanjšati celotno sliko. Pri obrezu je treba navesti prvotni vir slike in opravljene spremembe.

Če menite, da je slika prevelika, pod istim imenom datoteke naložite novo različico ali označite opisno stran slike s predlogo {{Neprosto - pomanjšaj}}, ki sliko uvrsti v vzdrževalno kategorijo.

Upoštevajte, da te smernice veljajo za ločljivost na strani datoteke. Pri uporabi teh slik v glavnem imenskem prostoru se ravnajte po slogovnem priročniku.

Avtorsko pravo v Sloveniji

V Sloveniji v splošnem veljajo naslednja pravila:

• Dela avtorjev, ki so umrli leta 1953 ali prej, so v javni lasti. Dela avtorjev, ki so umrli leta 1954 ali pozneje, so avtorsko varovana.
• Izjema so fotografska in podobna dela ter dela uporabne umetnosti, ki so v Sloveniji v javni lasti, če so bila objavljena leta 1969 ali prej.
• Za vsa dela, ki so bila prvič objavljena 29. aprila 1995 ali pozneje, velja založnikova pravica, tudi če so se avtorske pravice na njih že iztekle. Založnikova pravica traja 25 let (z začetkom 1. januarja leta, ki je sledilo letu objave).
• V Sloveniji ni svobode panorame, ki bi bila skladna z Wikipedijo v slovenščini. Uporaba del na splošno dostopnih krajih je namreč omejena samo na nepridobitno uporabo, načela Wikipedije pa (ob upoštevanju izjem, opisanih v razdelku Pravilnik o izjemah) zahtevajo, da je gradivo prosto za vsakršno uporabo.

Za podrobnosti glej commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia.

Avtorsko pravo v ZDA

Pri nalaganju datotek je treba upoštevati tudi to, da za Fundacijo Wikimedia velja ameriško avtorsko pravo, zato morajo biti naložene datoteke proste tudi v ZDA. Leta 1994 je bil v okviru Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine sprejet Zakon o sporazumih urugvajskega kroga (URAA, Uruguay Round Agreements Act), ki je za nekatera dela v ZDA obnovil avtorske pravice, četudi so v državi izvora dela že pretekle. V skladu s tem pridejo za nalaganje v projekte Fundacije Wikimedia od del iz Slovenije v poštev samo:

• dela avtorjev, ki so prešla v javno domeno in so bila objavljena pred 1. januarjem 1929;
• dela avtorjev, ki so bila v Sloveniji prosta pred 1. januarjem 1996 (fotografije in dela uporabne umetnosti, objavljeni pred 1. januarjem 1970);
• arhitekturna dela teh avtorjev (arhitektura pred 1. decembrom 1990 v ZDA ni bila avtorskopravno varovana).

Za preostala dela je mogoča samo objava pod pogoji Pravilnika o izjemah.

Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.

Določbe za dela, ki ne izvirajo iz Slovenije, so opisane na strani en:Wikipedia:Non-US copyrights.

Glej tudi commons:Commons:URAA in wikimedia:Wikimedia Foundation Legal department/URAA Statement.

Ravnanje ob dvomih ali nepravilnostih

Če ste v dvomih glede katerega koli vidika avtorskih pravic v slovenski Wikipediji, lahko vprašate za nasvet skupnost na temu namenjeni splošni pogovorni strani. Priporočljivo je, da razčistite vse dvome glede dovoljenj pred objavo (predvsem v primeru, ko objavljate delo drugih avtorjev), saj s tem olajšate delo skrbnikom.

Wikipedija je velik in popolnoma odprt projekt. Skrbniki ne morejo preveriti vseh prispevkov, zato se lahko zgodi, da je objavljena vsebina, ki krši avtorske pravice. Če ste nosilec avtorskih pravic dela, ki je bilo po vašem mnenju neupravičeno skopirano v Wikipedijo, prosimo opravite postopek za težave z avtorskimi pravicami ali obvestite administratorje na strani za prošnje za administratorsko pomoč. Avtorske pravice jemljemo resno in bomo v najkrajšem možnem času upoštevali vsako upravičeno pritožbo.

Povezovanje na avtorsko varovana dela

Ker je večina pred kratkim ustvarjenih del avtorsko varovanih, se bo skoraj vsak članek Wikipedije, ki navaja vire, povezoval z avtorsko varovanim gradivom. Pred povezovanjem na avtorsko varovano gradivo ni treba pridobiti dovoljenja imetnika avtorskih pravic, tako kot avtor knjige ne potrebuje dovoljenja za navajanje dela nekoga drugega v svoji bibliografiji. Prav tako Wikipedija ni omejena samo na povezovanje na vsebino CC BY-SA ali podobno prosto vsebino.

Toda če veste ali razumno sumite, da je na nekem zunanjem spletišču objavljeno delo brez upoštevanja avtorskih pravic avtorja, ne dodajte povezave na to kopijo dela. Zgled bi bilo povezovanje na spletišče, ki vsebuje besedila številnih priljubljenih pesmi brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic. Namerno usmerjanje drugih na spletišče, za katerega veste, da vsebuje kršitve avtorskih pravic, je bilo prepoznano kot oblika »sodelovanja pri kršitvi« tako v ZDA (en:Intellectual Reserve v. Utah Lighthouse Ministry [2])) kot v Evropski uniji (en:GS Media v Sanoma). Povezovanje na stran, ki ilegalno razpečuje delo nekoga drugega, postavlja Wikipedijo in njene urejevalce v slabo luč.

Avtorskopravno stanje spletnih arhivov v ZDA ni jasno. Trenutno je povezovanje na spletne arhive, kot je Wayback Machine, ki gostijo večino nespremenjenih kopij arhivskih strani, posnetih v različnem času, sprejemljivo.

V članku o spletnem mestu je sprejemljivo vključiti povezavo na to spletno mesto, tudi če so na tem spletišču nekje morda kršitve avtorskih pravic.

Prav tako je pomemben kontekst. Sperjemljivo je povezati na pregled določenega filma, objavljenega na verodostojnem spletišču, tudi če so na njem fotografije filma (kar distributerji na splošno izrecno dovolijo ali pa je dovoljeno v okviru poštene uporabe). Neposredno povezovanje na tako fotografijo pa odstrani kontekst utemeljitev spletišča za dovoljeno ali pošteno uporabo.