Ogled vira Osetinščina

{{language
|name=osetinščina
|nativename=Иронау, ''Ironau''
|familycolor=Indo-European
|states= Rusija ([[Severna Osetija]]), [[Južna Osetija]] <small>(delno priznana)</small>, Gruzija, Turčija
|ethnicity=[[Oseti]]
|speakers=ca. 580.000
|date=2001–2010
|ref=e17
|fam2=[[indoiranski jeziki]]
|fam3=[[iranski jeziki]]
|fam4=[[vzhodnoiranski jeziki|vzhodni]]
|fam5=Severovzhodni iranski
| ancestor =<!--[[Scythian languages|Scythian]]-->
|dia1=<!--[[Digor dialect|Digor]]-->
|dia2=<!--[[Iron dialect|Iron]]-->
|dia3=<!--[[Jassic language|Jassic]]-->
|nation={{flag|Severna Osetija-Alanija}}<br>{{flag|Južna Osetija}}
|iso1=os
|iso2=oss
|iso3=oss
|glotto=osse1243
|glottorefname=Ossetian
|lingua=58-ABB-a
|script=[[cirilica]] ([[osetska abeceda]])<br>[[gruzijska abeceda|gruzijska]] (c. 1820–1954)<br>[[latinica]] (1923–1937)
|image=Oseta latina skribo.jpg
|imagecaption=Osetsko besedilo v latinici iz knjige objavljene leta 1935.
|notice=IPA
}}

'''Osetinščina''' (Ирон ӕвзаг, ''Iron ævzag'' ali Иронау, ''Ironau'') je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] iz družine [[iranski jeziki|iranskih jezikov]], ki ga govorijo na [[Kavkaz]]u, in sicer v [[Osetija|Osetiji]] ([[Severna Osetija-Alanija]] je del [[Rusija|Rusije]], [[Južna Osetija]] pa avtonomna pokrajina v [[Gruzija|Gruziji]] z ''de facto'' neodvisnostjo). 

Šteje okoli 525.000 govorcev, od katerih živi 60 odstotkov v Severni Osetiji in 10 odstotkov v Južni Osetiji. Preostali govorci živijo zlasti v drugih delih Rusije in Gruzije ter v [[Turčija|Turčiji]]. Ločimo dve osnovni [[narečje|narečji]]: na vzhodu narečje iron, na zahodu pa narečje digoron.

== Značilnosti ==

Osetinščina ima zapleteno [[slovnica|slovnico]], v kateri so ohranjene prvine staroiranskega jezika. Pozna kar 8 [[sklon]]ov. Na [[fonologija|fonologijo]] so močno vplivali sosednji [[kavkaški jeziki]].

== Pisava ==
Osetinska [[pisava]] loči 35 [[črka|črk]]: 26 za [[soglasnik]]e, 7 za [[samoglasnik]]e in dve [[dvočrkje|dvočrkji]]. Od leta [[1844]] se uporablja [[cirilica]], ki jo je tedaj uvedel [[Andreas Johan Sjögren]].

{{unicode|А/а, Ӕ/ӕ, Б/б, В/в, Г/г, Гъ/гъ, Д/д, Дж/дж, Дз/дз, Е/е, Ё/ё, Ж/ж, З/з, И/и, Й/й, К/к, Къ/къ, Л/л, М/м, Н/н, О/о, П/п, Пъ/пъ, Р/р, С/с, Т/т, Тъ/тъ, У/у, Ф/ф, Х/х, Хъ/хъ, Ц/ц, Цъ/цъ, Ч/ч, Чъ/чъ, Ш/ш, Щ/щ, Ъ/ъ, Ы/ы, Ь/ь, Э/э, Ю/ю, Я/я.}}

Med letoma [[1923]] in [[1937]] se je uporabljala [[latinica]]: A/a, Æ/æ, B/b, C/c, Č/č, D/d, E/e, F/f, G/g, H/h, I/i, J/j, K/k, L/l, M/m, N/n, O/o, P/p, Q/q, R/r, S/s, Š/š, T/t, U/u, 
V/v, X/x, Y/y, Z/z, Ž/ž

== Reference ==
{{opombe}}

{{škrbina o jeziku}}

[[Kategorija:Osetinščina|*]]
[[Kategorija:Severovzhodni iranski jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki Rusije]]
[[Kategorija:Jeziki Gruzije]]
[[Kategorija:Osetija]]
{{normativna kontrola}}