Pojdi na vsebino

Špela Goričan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Špela Goričan
Rojstvo17. februar 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (64 let)
Ljubljana
Narodnost slovenska
Področjageologija
UstanovePaleontološki inštitut Ivana Rakovca v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
Alma materFakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in univerza v Luganu

Špela Goričan, slovenska geologinja, * 17. februar 1960, Ljubljana.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1983 je na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo diplomirala iz geologije, doktorirala pa 1993 na univerzi v Luganu. Po diplomi se je zaposlila na Paleontološkem inštitut Ivana Rakovca pri Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kjer je postala leta 1995 znanstvena sodelavka in 1996 njegova predstojnica. V letih 1996 - 2001 je bila docentka na oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z raziskavami mezozojskih radiolarijev Tetide iz različnih nahajalič v Sloveniji in Jugoslaviji je ugotavljala stratigrafijo in razmere v času sedementacije na tem območju. Sama ali v soavtorstvu s sodelavci je objavila več znanstvenih člankov.[1] Njena trenutna bibliografija obsega preko 150 zapisov. 1. junija 2023 je bil izvoljena za izredno članico SAZU.

  1. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Fosilni radiolariji - skupina, ki se vse bolj uveljavlja v paleontologiji (COBISS)
  • Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonske platforme v Notranjih Dinaridih (COBISS)
  • Rob spodnje jurske karbonatne platforme v Črni gori (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy