Pojdi na vsebino

Število praštevil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila , ki se jo označi s , in da število praštevil, ki ne presegajo . Po navadi se namesto realnega števila vzame pozitivno celo število . Prve vrednosti za n = 1, 2, 3, ... so (OEIS A000720):

0, 1, 2, 2, 3, 3, 4, 4, 4, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 7, 8, 8, ...
Graf prvih 60 vrednosti funkcije

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V teoriji števil je pomembno raziskovanje obnašanja števila praštevil. Gauss in Legendre sta domnevala, da je vrednost funkcije približno enaka:

tako da je limita kvocienta funkcij in :

Asimptotično obnašanje , je dano s praštevilskim izrekom.

Enakovredno kot zgoraj velja:

kjer je fukcija logaritemskega integrala. Praštevilski izrek sta leta 1896 neodvisno dokazala Hadamard in La Vallée Poussin s pomočjo značilnosti Riemannove funkcije ζ, ki jo je uvedel Riemann leta 1859.

Znane so točnejše ocene za , kot je na primer:

kjer je Landauov simbol. Elementarne dokaze praštevilskega izreka brez uporabe funkcije ζ ali kompleksne analize sta leta 1948 večinoma neodvisno odkrila Selberg in Erdős.

Funkcijo je raziskoval James Joseph Sylvester.

Podobna je domneva za praštevilske vrste:

Algoritmi za računanje

[uredi | uredi kodo]

Preprost način za računanje , če ni prevelik, je Eratostenovo sito, s katerim se najde praštevila manjša ali enaka , in se jih prešteje.

Bolj izdelano pot je podal Legendre. Če so za dani , ...,  različna praštevila, je število celih števil manjših ali enakih od , ki niso deljiva s :

kjer je funkcija celega dela. To število je tako enako:

kjer so števila praštevila manjša ali enaka kvadratnemu korenu od .

Meissel je v nizu člankov, objavljenih med letoma 1870 in 1885, opisal in uporabil praktični kombinatorični način računanja . Naj bodo , ...,  prva praštevila in naj označuje število naravnih števil manjših od , ki niso deljiva s kakšnim . Potem velja:

Če za dano naravno število velja in , potem velja:

S tem pristopom je Meissel izračunal za enak 5 · 105, 106, 107 in 108.

Leta 1959 je Lehmer razširil in poenostavil Meisslovo metodo. Za realno število in za naravni števili in naj je število števil manjših od z natanko prafaktorji, večjimi od . Naj velja tudi . Potem je:

kjer ima vsota dejansko le končno število neničelnih členov. Naj označuje takšno celo število, da je in naj je . Potem je in , ko je . Zato:

je moč izračunati kot:

se lahko izračuna s pomočjo naslednjih pravil:

S pomočjo te metode in računalnika IBM 701 je Lehmer lahko izračunal .

Hvang Čeng je na konferenci o praštevilih na Univerzi v Bordeauxu uporabil naslednji enakosti:

pri čemer je . Z Laplaceovo transformacijo obeh strani in geometrično vsoto izhaja:

Druge funkcije štetja praštevil

[uredi | uredi kodo]

Uporabljajo se tudi druge funkcije, ker je lažje delati z njimi. Ena od njih je Riemannova funkcija števila praštevil, običajno označena kot in tudi . Funkcija narašča korakoma po za praštevilske potence , in zavzema vrednosti na polovici obeh nezveznosti. Na ta način je lahko določena z obratom Mellinove transformacije. Strogo se lahko določi kot:

kjer je praštevilo.

Lahko se piše tudi:

kjer je von Mangoldtova funkcija in:

Möbiusova inverzna formula da:

kjer je Mertensova funkcija.

Z zvezo med Riemannovo funkcijo ζ(·) in von Mangoldtovo funkcijo Λ(·) ter Perronovo enačbo je:

Funkcija je v tesni zvezi s funkcijama Čebišova θ(x) in ψ(x), ki razvrščata praštevila ali praštevilske potence z :

pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy