Branimir (hrvaški knez)
| Branimir | |
|---|---|
| Knez Hrvaške | |
 Sodobna upodobitev kneza Branimirja | |
| Vladanje | 879- 892 |
| Predhodnik | Zdeslav |
| Naslednik | Muncimir |
| Rojstvo | 9. stoletje |
| Smrt | 892 |
Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.
Življenje
[uredi | uredi kodo]O Branimirjevem izvoru nimamo jasnih podatkov, čeprav je možno, da je pripadal Trpimirovićem. Lahko pa bi bil tudi Domagojev sin.[2] Na oblast je prišel leta 879, ko je kot nasprotnik bizantinske nadoblasti izpodrinil in ubil kneza Zdeslava.[3][4] Na oblasti se je obdržal 13 let, nasledil ga je Muncimir.
Branimirjeva vladavina
[uredi | uredi kodo]
Branimir je bil kot nasprotnik bizantinske politike naslonjen na papeški Rim.[5] V tem času je namreč Bizanc dal papeškemu Rimu proste roke nad vzhodnim Jadranom.[6] Obenem se je Branimir na začetku svoje vladavine morda naslonil na Franke, a se je v tem primeru uspel otresti njihove nadoblasti.[7] Kljub povezavi z Rimom pa je uspel vzpostaviti dobre odnose tudi z bizantinskim vladarjem Vasilijem I.: povzel je Zdeslavovo politiko ponujanja miru Bizantincem v zameno za davek mogoriš, ki so ga Branimirju pričela plačevati dalmatinska bizantinska mesta.[5][8] Ta davek je za vrsto generacij postal dohodek hrvaškega vladarja.[5] Leta 887 je novi dož Pietro Candiano sprožil dva neuspešna vojaška pohoda proti Neretljanom in v drugem pohodu tudi sam izgubil življenje. Odtlej so Benečani vse do leta 996 Hrvatom plačevali letni tribut, s čimer so se dohodki hrvaškega vladarja še povečali.[5][9][10]
Pod Branimirjem ni bilo več bizantinske nadoblasti, pa tudi frankovske ne.[7] Hrvaška je tedaj postala neodvisna in samostojna država.[5] Prvič je omenjeno tudi etnično ime države Hrvaške, saj je Branimir v nekem cerkvenem napisu v letu 888 omenjen kot knez Hrvatov (Dux Croatorum).[5][11][12] Branimirja je z nazivom knez Hrvatov imenoval tudi papež Janez VIII., ki si je z Branimirjem dopisoval.[11] To je pomenilo nekakšno mednarodno priznanje neodvisne države, saj je papež s svojim dopisovanjem pokazal, da na vzhodnojadranski obali obstajata vladar in država, ki sta vredna njegovega nagovora. [11][13]
Branimir kot vladar Porin
[uredi | uredi kodo]Hrvaški zgodovinarji so uspeli pokazati, da je Branimir istoveten z osebnostjo Porina, hrvaškega vladarja, ki ga v delu De Adminsitrando Imperio (DAI) omenja Konstantin Porfirogenet, in ki se je dokončno otresel frankovske nadoblasti. To dokazuje sledeči dokazni krog:[14][15]
- Najkasneje pod Porinom izgine frankovska nadoblast- verjetno gre za hrvaško dvorno reinterpretacijo hrvaške zgodovine za bizantinske naslovnike, saj so Hrvatje obrazložili kako so se otresli vladavine Frankov in se povezali s papežem, obenem pa so zamolčali Domagoja in Zdeslava, da bi se izognili omembi tega, kako so se otresli nadoblasti Bizantincev.
- Tako Branimir kot Porin sta vladarja, ki sta se kot prva povezala z Rimom- oboje se je lahko zgodilo šele po letu 878!
- Hrvati so vsaj po pripovedi v uporu ubili frankovskega arhonta (grofa) Kotzila-Koclja, ki ni mogel umreti pred letom 874, in ki je bil frankovski arhont lahko bodisi šele po tem letu bodisi pred lastnim uporom (v slednjem primeru bi bil podatek o njegovem uboju potvorjen)[16]
- obstaja jezikovna povezava med imeni Branimir in Porin, ki imata skupen koren.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Šišić, F. (1990): str. 393.
- ↑ Šišić, F. (1990): str. 363.
- ↑ Voje I.(1994): str. 51.
- ↑ Klaić N. (1990): str. 64.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Voje I.(1994): str. 52.
- ↑ Klaić N. (1990): str. 65.
- ↑ 7,0 7,1 Klaić, N. (1990): str. 26.
- ↑ Mužić, I. (2006): Str. 136.
- ↑ Mužić, I. (2006): Str. 135-136.
- ↑ Šišić, F. (1990): str. 392.
- ↑ 11,0 11,1 11,2 Goldstein, I. (2008): str. 35
- ↑ Mužić, I. (2006): Str. 134.
- ↑ Klaić N. (1990): str. 66.
- ↑ Klaić, N. (1990): str. 26.
- ↑ Šišić, F. (1990): str. 387.
- ↑ Omemba spodnjepanonskega grofa Koclja kaže, da je Porin lahko le Branimir in nikakor ne Borna. Sodobno hrvaško zgodovinopisje vloge Koclja v letih 874-876 zaradi pomanjkanja podatkov ne more dokončno razvozlati. Tako npr. ni jasno kaj se je dogajalo s Kocljem po zatrtju njegovega upora, ali je bil sploh še živ, ni jasno njegovo razmerje s slavonskim grofom Gozwinom. Klaićeva opozarja, da DAI omenja sedem let upora, ki se je tako začel že pod Domagojem, ko je bil Kocelj še zvesti frankovski grof. Več o tem glej v Klaić, N. (1984): str. 264-266, 270
Viri
[uredi | uredi kodo]- Goldstein, Ivo (2008): Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
- Klaić, Nada (1984): O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata. Iz: Zgodovinski časopis št. 38, 4, str. 253-270.
- -- (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
- Klaić, Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zagreb, Knjižara Lav. Hartmana.
- Mužić, Ivan (2006): Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković.
- Šišić, Ferdo (1990): Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
- Voje, Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Branimir (hrvaški knez) Umrl: c. 892
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Zdeslav |
Hrvaški knez 879–c.892 |
Naslednik: Muncimir |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
