Celestin (mineral)
| Celestin | |
|---|---|
 Čista, sivo modra kristalna skorja celestina z Madagaskarja | |
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred: Sulfati, selenati, telurati |
| Kemijska formula | SrSO4; včasih vsebuje nekaj kalcija in/ali barija |
| Strunzova klasifikacija | 07.AD.35 |
| Kristalna simetrija | ortorombska dipiramidna 2/m 2/m 2/m |
| Osnovna celica | a = 8,359 Å, b = 5,352 Å, c = 6,866 Å; Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Barva | brezbarven, bledo moder, rožnat, bledo zelen, bledo rjav, črn |
| Kristalni habit | ploščati do piramidasti kristali, tudi vlaknat, slojast, zemljast, masivno zrnat |
| Kristalni sistem | ortorombski |
| Razkolnost | popolna na {001}, dobra na {210}, slaba na {010} |
| Lom | neraven |
| Žilavost | krhek |
| Trdota | 3 - 3,5 |
| Sijaj | steklast, na razkolih bisern |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,95 - 3,97 |
| Optične lastnosti | dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,619 - 1,622 nβ = 1,622 - 1,624 nγ = 1,630 - 1,632 |
| Dvolomnost | δ = 0,011 |
| Pleohroizem | šibek |
| Kot 2V | 50° - 51° (izmerjen) |
| Disperzija | zmerna r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | kratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rumena, belo modra |
| Sklici | [1][2][3] |
Celestin ali celestit[4] je stroncijev sulfatni mineral s formulo SrSO4. Je glavni vir elementrarnega stroncija, ki se običajno uporablja v pirotehniki in različnih kovinskih zlitinah.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]
Mineral je prvi opisal in poimenoval Abraham Gottlieb Werner leta 1799. Njegovo ime izhaja iz grškega izraza coelestia – nebesni, ki namiguje na njegovo modrikasto barvo.
Celestin se pojavlja v kristalih ali v kompaktnih masivnih in vlaknatih tvorbah, najpogosteje v sedimentnih kamninah. Pogosti spremljajoči minerali so sadra, anhidrit in halit.
Njegova nahajališča so povsod po svetu, običajno v majhnih količinah. Bledo modri primerki se najdejo na Madagaskarju.
Iz celestina so zgrajeni skeleti praživali iz razreda Acantharea, ki se po tem razlikujejo od drugih radiolarij, ki imajo skelete iz kremena. V karbonatnih oceanskih sedimentih je nastal iz odmrlih živalskih organizmov.[5]
Geode
[uredi | uredi kodo]
Kristali celestina se pojavljajo tudi v geodah. Največja znana geoda je ravno celestinska geoda, ki je na najširšem delu široka 10,7 m. Nahaja se v bližini vasi Put-in-Bay, Ohio, na otoku South Bass na jezeru Erie. Geoda je preurejena v turistično jamo Crystal Cave. Kristali na dnu geode so odstranjeni. Posamezni kristali celestina so široki do 46 cm in tehtajo do 135 kg.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Handbook of Mineralogy
- ↑ Mindat.org
- ↑ Webmineral data
- ↑ E. Nickel, M. Nichols. Mineral Names, Redefinitions & Discreditations Passed by the CNMMN of the IMA. Materials Data, 2004, str. 26.
- ↑ P.A. Baker, S.H. Bloomer (1988). The origin of celestite in deep-sea carbonate sediments. Geochimica et Cosmochimica Acta 52 (2): 335–339. Bibcode: 1988GeCoA..52..335B. doi: 10.1016/0016-7037(88)90088-9.
