Pojdi na vsebino

Hrosvita

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Albrecht Dürer (1501), lesorez: Hrosvita iz Gandersheima pod nadzorom opatinje Gerberge predstavlja postaranemu cesarju Otonu Velikemu svojo Gesta Oddonis

Hrotsvita je bila posvetna kanonica, ki je pod Otonsko dinastijo pisala drame in krščansko poezijo, * okoli 935, † 973.

Hrosvitino latinsko ime Hrotsvitha Gandeshemensis se pojavlja v različnih oblikah, vključno s Hrotsvit, Hrosvite, Rotsvita, Rosvit in Rosvindis[1] in pomeni "močan krik". Njeno ime simbolizira njeno željo poveličevati krščanske junake in legende ter vrednote, ki jih predstavljajo.[2]

Rojena je bila v Bad Gandersheimu v saški plemiški družini in kot kanonica vstopila v opatijo Gandersheim.[3] Velja za prvo pisateljico v germanski kulturni sferi, prvo zgodovinarko, prvo osebo po padcu Rimskega imperija, ki je pisala drame na latinskem zahodu[4] in prvo nemško pesnico. [5]

Hrosvitinih šest kratkih dram velja za njena najpomembnejša dela.[5] Bila je ena redkih žensk, ki so v zgodnjem srednjem veku pisale o svojem življenju, in edina, ki je zapisala zgodovino žensk tistega obdobja z ženske perspektive.[6] Imenovali so jo "najimenitnejša ženska svojega časa"[7] in "pomembna osebnost v zgodovini žensk".[3]

O Hrosvithinem osebnem življenju je malo znanega.[3] Vse njeno pisanje je v srednjeveški latinščini.[8] Njena dela je leta 1501 znova odkril humanist Conrad Celtes in jih leta 1600 prevedel v angleščino. [6]

Mnogi so dvomili v pristnost Hrosvitinega dela,[9] a so pregledi in zbirke njenih del, skupaj s številnimi zgodovinskimi in sodobnimi deli, ki govorijo o njej, dokazali, da je Hrosvitino delo pristno.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Hrosvitha | German poet«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 3. decembra 2019.
  2. Wilson, Katharina (2004). Hrotsvit Of Gandersheim. Toronto: University of Toronto Press. str. 3–10.
  3. 3,0 3,1 3,2 Sack, Harald (6. februar 2019). »Hrotsvitha of Gandersheim – The Most Remarkable Women of her Time«. SciHi Blog (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. novembra 2019.
  4. Ives, Margaret; Suerbaum, Almut (2000). A history of women's writing in Germany, Austria, and Switzerland. Catling, Jo. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-44482-9. OCLC 42004382.
  5. 5,0 5,1 Bayerschmidt, Carl F. (1. november 1966). »Hroswitha of Gandersheim. Her Life, Times and Works, and a Comprehensive Bibliography. Edited by Anne Lyon Haight«. The Germanic Review: Literature, Culture, Theory. 41 (4): 302–303. doi:10.1080/19306962.1966.11754646. ISSN 0016-8890.
  6. 6,0 6,1 Frankforter, A. Daniel (Februar 1979). »Hroswitha of Gandersheim and the Destiny of Women«. The Historian. 41 (2): 295–314. doi:10.1111/j.1540-6563.1979.tb00548.x. ISSN 0018-2370.
  7. Emily McFarlan Miller (20. marec 2019). »Hrotsvitha vs. Gobnait«. Lent Madness (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. novembra 2019.
  8. »Hrotsvitha - Name's Meaning of Hrotsvitha«. Name-Doctor.com. Pridobljeno 3. decembra 2019.
  9. Hudson, William Henry (1888). »Hrotsvitha of Gandersheim«. The English Historical Review. 3 (11): 431–457. ISSN 0013-8266. JSTOR 546611.
  10. Zeydel, Edwin (Julij 1947). »A Chronological Hrotsvitha Bibliography through 1700 with Annotations«. The Journal of English and Germanic Philology. 46 (3): 290–294. JSTOR 27712888.
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy