Izgubljena cesta
| Izgubljena cesta Lost Highway | |
|---|---|
 logotip filma | |
| Režija | David Lynch |
| Produkcija | Mary Sweeney Tom Sternberg Deepak Nayar |
| Scenarij | David Lynch Barry Gifford |
| Vloge | |
| Glasba | Angelo Badalamenti |
| Fotografija | Peter Deming |
| Montaža | Mary Sweeney |
Studio | |
| Distribucija |
|
Datum izida |
|
Dolžina | 134 minut[1] |
| Država |
|
| Jezik | angleščina |
| Dohodek bruto | 3,8 milijona USD |
Izgubljena cesta (angleško Lost Highway) je ameriško-francoski nadrealistični neonoir[3][4][5] psihološki triler[6][7] iz leta 1997, ki ga režiral David Lynch in zanj napisal scenarij skupaj z Barryjem Giffordom. V glavnih vlogah nastopajo Bill Pullman, Patricia Arquette, Balthazar Getty in Robert Blake, za katerega je to zadnja vloga. Zgodba prikazuje glasbenika (Pullman), ki začne prejemati skrivnostne videokasete VHS, na katerih sta z ženo (Arquette) v svojem domu. Nenadoma ga obsodijo za njen umor, nato nepojasnjeno izgine in ga zamenja mladi mehanik (Getty) s svojim življenjem.
Film je financirala francoska produkcijska hiša Ciby 2000, snemanje je potekalo večinoma v Los Angelesa, kjer je Lynch sodeloval s pogostima sodelavcema pri svojih filmih, producentko Mary Sweeney in direktorjem fotografije Petrom Demingom. Nadrealistično podajanje zgodbe filma so nekateri primerjali z Möbiusovim trakom[8][9] , slovenski filozof Slavoj Žižek krožnost zgodbe pojasnjuje s procesom psihoanalize[10], Lynch pa jo je opisal kot »psihogene gobice« namesto običajne logične zgodbe. Filmsko glasbo je produciral Trent Reznor, napisala sta jo Angelo Badalamenti in Barry Adamson ob sodelovanju z več glasbeniki, tudi Davidom Bowiejem ter skupinami Marilyn Manson, Rammstein, Nine Inch Nails in The Smashing Pumpkins.[11]
Film je bil premierno prikazan v Franciji 15. januarja 1997 ter v ZDA šest dni kasneje. V Severni Ameriki je prinesel 3,7 milijona USD prihodka v tritedenskem predvajanju[12] in je naletel na mešane odzive kritikov[13], ki so sprva film označili za nekoherenten. Toda kasneje je pridobil kultni status ter boljše ocene kritikov in tudi zanimanje filmskih učenjakov.[8] To je prvi od treh Lynchevih filmom, ki se dogajajo v Los Angelesu, kasneje sta mu sledila še Mulholland Drive leta 2001 in Notranje zadeve leta 2006. Leta 2003 je avstrijska skladateljica Olga Neuwirth po filmu priredila opero, z libretom Elfriede Jelinek.[14]
Vloge
[uredi | uredi kodo]- Bill Pullman kot Fred Madison
- Patricia Arquette kot Renee Madison/Alice Wakefield
- Balthazar Getty kot Pete Dayton
- Robert Blake kot skrivnostni moški
- Robert Loggia kot g. Eddy/Dick Laurent
- Natasha Gregson Wagner kot Sheila
- Richard Pryor kot Arnie
- Lisa Boyle kot Marian
- Mink Stole kot Forewoman
- Michael Massee kot Andy
- Jack Nance kot Phil
- Jack Kehler kot paznik Johnny Mack
- Henry Rollins kot paznik Henry
- Gene Ross kot upravnik Clements
- Giovanni Ribisi kot Steve 'V'
- Scott Coffey kot Teddy
- Gary Busey kot Bill Dayton
- John Roselius kot Al
- Lou Eppolito kot Ed
- Jennifer Syme kot narkomanka
- Marilyn Manson kot porno igralec
- Twiggy Ramirez kot porno igralec
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Lost Highway«. American Film Institute. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2017. Pridobljeno 8. februarja 2017.
- ↑ »Lost Highway«. Bifi.fr (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2018. Pridobljeno 20. avgusta 2018.
- ↑ Silver, Alain; Ward, Elizabeth; Ursini, James; Porfirio, Robert (Maj 2010). Film Noir: The Encyclopaedia. New York City: Harry N. Abrams. ISBN 978-1590201442.
- ↑ Dowler, Amy (29. marec 2012). »David Lynch's Dark Doubles: A Shadow Journey Into the Heart of the Filmmaker«. PopMatters. Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2018. Pridobljeno 10. avgusta 2018.
- ↑ Simmons, Amy (13. januar 2017). »Lost Highway 20th anniversary: five films that influenced David Lynch's nightmarish neo-noir«. bfi.org. London, England: British Film Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2017. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
- ↑ Gilbey, Ryan (5. september 1998). »Film: The Five Best Films«. The Independent. London, England: Independent Print Ltd. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2018. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
- ↑ Carroll, William (22. januar 2017). »In praise of David Lynch's eerie LA neo-noir«. Little White Lies. Arhivirano iz spletišča dne 19. novembra 2017. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
- ↑ 8,0 8,1 Lim, Dennis (1. april 2008). »Fugue Interstate«. Slate. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2012. Pridobljeno 28. avgusta 2018.
- ↑ Tobias, Scott (9. julij 2009). »The New Cult Canon: Lost Highway«. The A.V. Club. Los Angeles, California: j2 Global. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2017. Pridobljeno 27. julija 2018.
- ↑ Žižek, Slavoj (april 2000). The Art of the Ridiculous Sublime: On David Lynch's Lost Highway. Seattle, Washington: Walter Chapin Simpson Center for the Humanities. ISBN 978-0295979250.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Rife, Katie (23. maj 2017). »Lost Highway put David Lynch onto America's car stereos«. The A.V. Club. Los Angeles, California: j2 Global. Arhivirano iz spletišča dne 10. decembra 2017. Pridobljeno 7. avgusta 2018.
- ↑ »Lost Highway«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2018. Pridobljeno 7. avgusta 2018.
- ↑ »Lost Highway«. Metacritic. Arhivirano iz spletišča dne 2. septembra 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
- ↑ Swed, Mark (10. februar 2007). »'Lost Highway': New places to explore«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2015. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Izgubljena cesta v IMDb
- Izgubljena cesta na AllMovie (angleško)
- Izgubljena cesta na Box Office Mojo (angleško)
- Izgubljena cesta na Metacritic (angleško)
- Izgubljena cesta na Rotten Tomatoes (angleško)
- Izgubljena cesta na TCM Movie Database
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
