Pojdi na vsebino

Jesenov krasnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jesenov krasnik

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Družina: Buprestidae (krasniki)
Rod: Agrilus
Vrsta: A. planipennis
Znanstveno ime
Agrilus planipennis
Fairmaire, 1888
Sinonimi

Jesenov krasnik (znanstveno ime Agrilus planipennis) je vrsta hrošča iz družine krasnikov, ki je drevesni škodljivec.

Opis in biologija

[uredi | uredi kodo]

Odrasli hrošči so smaragdno zelene barve in merijo od 8 do 14 cm v dolžino in okoli 1,6 mm v širino, ličinke pa v končnem stadiju merijo med do 26 in 32 mm. Samica v razpoke na skorji gostiteljskega drevesa odloži od 60 do 90 jajčec posamično ali v skupinah. Jajčeca merijo v premeru med 0,6 in 1 mm. Sprva so bele barve, kasneje pa se oplojena jajčeca obarvajo rdečkasto-rjavo.[2][3] Po sedmih do desetih dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki so bledo rumene barve in imajo na zadku značilna rjava hitinizirana izrastka.[4]

Po izleganju se ličinke zavrtajo v floem, kambij in zunanju ksilem kjer vrtajo rove in se hranijo.[5] Ličinke imajo štiri stadije in celo življenje preživijo pod skorjo drevesa, kjer izvrtajo od 20‐30 cm dolge serpentinaste rove, ki so napolnjeni z rjavo, trdno zbito črvino. V začetku razvoja ličink so rovi ozki, z njihovo rastjo pa postajajo vedno širši.[4] Ličinke se intenzivno hranijo do zime. V hladnejših podnebjih[6] lahko prezimijo ličinke, ki spomladi nadaljujejo z vrtanjem rovov.[4] V krajih s toplejšim podnebjem prezimijo bube[3], ki se zabubijo približno 1,25 cm globoko v lesu ali v skorji drevesa.[5] Spomladi se iz bub razvijejo hroščki, ki se pregrizejo na plano skozi izhodne odprtine, ki so široke 3‐4 mm in imajo značilno obliko velike črke D.[4]

Kot invazivna vrsta

[uredi | uredi kodo]

Na območjih, od koder hrošč izvira (vzhodna Azija), ne predstavlja večje grožnje drevesnim sestojem.[7] Na Kitjskem napada predvsem drevesa vrst Fraxinus chinensis, F. mandshurica in F. rhynchophylla. Na Japonskem pogosto napade tudi vrsti F. japonica in F. lanuginosa.[6]

V Severni Ameriki, kjer je vrsta invazivna, povzroče veliko škodo v jesenovih gozdovih, kjer napada drevesa iz vrst F. pennsylvanica, F. nigra, F. americana in F. quadrangulata.[8] V Evropi so najbolj ogrožena drevesa velikega jesena.[6] Poleg jesena hrošč napada tudi druge vrste. V Severni Ameriki so zabeleženi pojavi napada na Chionanthus virginicus.[5][9]

Odrasli hrošči so dobri letalci, ki lahko preletijo razdalje preko 1 km. Ker so majhni in lahki, jih lahko prenese na večje razdalje tudi veter. Poleg naravne širitve je največji prenašalec jesenovega krasnika človek. Širitev poteka z rastlinami za sajenje, vključno z bonsaji, ki lahko prav tako vsebujejo vse razvojne stopnje krasnika, ali njihovimi deli (veje, lubje). Glavni vir prenosa v mednarodni trgovini so neobdelani lesni proizvodi, med katerimi so les, lesni pakirni material, lesni sekanci in les za kurjavo.[4]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »Data Sheets on Quarantine Pests: Agrilus planipennis« (PDF). OEPP/EPPO Bulletin. European and Mediterranean Plant Protection Organization. 35 (3): 436–438. 2005. doi:10.1111/j.1365-2338.2005.00844.x. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 4. maja 2018.
  2. Herms, Daniel A.; McCullough, Deborah G. (Oktober 2013). »Emerald Ash Borer Invasion of North America: History, Biology, Ecology, Impacts, and Management« (PDF). Annual Review of Entomology. 59: 13–30. doi:10.1146/annurev-ento-011613-162051. PMID 24112110. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2020. Pridobljeno 4. maja 2018.
  3. 3,0 3,1 Gould, Juli S.; Bauer, Leah S.; Lelito, Jonathan; Duan, Jian (Maj 2013). »Emerald Ash Borer Biological Control Release and Recovery Guidelines« (PDF). USDA-APHIS-ARS-FS. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. julija 2019. Pridobljeno 4. maja 2018. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 »Jesenov krasnik« (PDF). Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 4. maja 2018.
  5. 5,0 5,1 5,2 Poland, Therese. M; Chen, Tigen; Jennifer, Koch; Pureswaran, Deepa (december 2014). »Review of the emerald ash borer (Coleoptera: Buprestidae), life history, mating behaviours, host plant selection, and host resistance« (PDF). The Canadian Entomologist. 147: 252–262. doi:10.4039/tce.2015.4.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. 6,0 6,1 6,2 Valenta, V.; in sod. (2016). »A new forest pest in Europe: a review of Emerald ash borer(Agrilus planipennis) invasion«. Journal of Applied Entomology. doi:10.1111/jen.12369.
  7. Wang, Xiao-Yi; in sod. (2010). »The biology and ecology of the emerald ash borer, Agrilus planipennis, in China«. Journal of Insect Science. 10: 128. doi:10.1673/031.010.12801.
  8. Poland, T.; McCullough, D. (2006). »Emerald ash borer: invasion of the urban forest and the threat to North America's ash resource« (PDF). Journal of Forestry. 104: 118–124. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 4. maja 2018.
  9. »Emerald Ash Borer attacking White Fringe Tree«. Pridobljeno 14. decembra 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy