Lazurit
| Lazurit | |
|---|---|
 Lazurit, rudnik lapisa lazuli Lajur Madan, Afganistan | |
| Splošno | |
| Kategorija | silikati |
| Kemijska formula | (Na,Ca)8[(S,Cl,SO4,OH)2|(Al6Si6O24)] |
| Strunzova klasifikacija | 9.FB.10 |
| Kristalna simetrija | P43m |
| Osnovna celica | a = 9,09 Å; Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Barva | temno modra, azurna, vijoličnomodra, zelenkasto modra |
| Kristalni habit | dodekaedrični kristali, redko kockasti, razsejani ali sprijeti |
| Kristalni sistem | kubični |
| Razkolnost | nepopolna na {110} |
| Lom | neraven |
| Žilavost | krhek |
| Trdota | 5–5,5 |
| Sijaj | steklast |
| Prozornost | prosojen do neprozoren |
| Specifična teža | 2,38–2,45 |
| Optične lastnosti | izotropen, anomalno anizotropen |
| Lomni količnik | 1,502–1,522 |
| Taljivost | 3.5 |
| Topnost | topen v HCl |
| Sklici | [1][2][3][4][5] |
Lazurit, iz perzijskega lazward, modro,[3] je tektosilikatni mineral s sulfatnimi in kloridnimi ioni in žveplom s kemijsko formulo (Na,Ca)8[(S,Cl,SO4,OH)2|(Al6Si6O24)]. Je feldspatoid in član sodalitske skupine. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, vendar so pravilno oblikovani kristali redki. Običajno je masiven in tvori večji del poldragega kamna lapis lazuli.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Lazurit je temno modre ali zelenkasto modre barve. Barva je odvisna od prisotnosti anionov S3-.[6] Običajno vsebuje ali ima pridružena zrna pirita.
Nastal je s kontaktnim metamorfizmom apnenca in je tipično povezan s kalcitom, piritom, diopsidom, humitom, forsteritom, haujnitom in muskovitom.[1]
Drugi modri minerali, kot sta karbonatni azurit in fosfatni azurit, se zlahka zamenjavajo z lazuritom, vendar se s preiskavami tudi zlahka razločijo. Lazurit je bil včasih soznačnica za azurit.[4]
Lazurit je bil prvič opisan leta 1890 na najdišču v okrožju Sar-e-Sang v Afganistanu.[2] V pokrajini Badahšan v Afganistanu, znani po rudiščih lapis lazuli, se je kopal več kot 6.000 let. Najmanj od 6. ali 7. stoletja pr. n. št. se je uporabljal kot barvni pigment v slikarstvu in barvilo za tkanine.[7] Njegova najdišča so tudi ob Bajkalskem jezeru v Sibiriji, na Vezuvu, v Burmi, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Struktura
[uredi | uredi kodo]Zgleda, da imata lazurit in haujnit enako strukturo. V obeh dominirajo sulfatni ioni.[8] Lazurit je pigment, se pravi da je neprozoren, in ima modro barvo črte, zlasti kot komponenta poldragega kamna lapis lazuli. Mnogo haujnitov je prosojnih in imajo belo ali svetlo modro barvo črte. Razlika je morda posledica oksidacijskega stanja, se pravi razmerja med sulfati in sulfidi.[6][9]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy
- ↑ 2,0 2,1 Mindat with location data
- ↑ 3,0 3,1 Webmineral data
- ↑ 4,0 4,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ »Mineralogical Society of America« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 3. aprila 2017.
- ↑ 6,0 6,1 V.L. Tauson, A.N. Sapozhnikov (2003). On the nature of lazurite coloring (PDF). Zapiski Vserossijskogo Mineralogicheskogo Obshchestva (v ruščini) 132 (5): 102–107.
- ↑ Eastaugh, Nicholas in drugi (2004). The pigment compendium: optical microscopy of historical pigments. Oxford, Elsevier Butterworth-Heinemann, str. 219, ISBN 0-7506-4553-9.
- ↑ Moore, T.P., Woodside, R. W. M. (2014). The Sar-e-Sang Lapis Mines. Mineralogical Record 45 (3): 281–336.
- ↑ Hettmann K., Wenzel T., Marks M., Markl G. (2012). The sulfur speciation in S-bearing minerals: New constraints by a combination of electron microprobe analysis and DFT calculations with special reference to sodalite-group minerals. American Mineralogist 97: 1653–1661.
