Pojdi na vsebino

Narcisa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narcisa je lahko tudi žensko osebno ime.
Narcisa
Fosilni razpon: 24–0 Ma
pozni oligocen – recentno

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Asparagales (beluševci)
Družina: Amaryllidaceae (narcisovke)
Rod: Narcissus
L.
Podrodovi, vrste, podvrste

Glej besedilo.

Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm. Večina vrst narcis cveti spomladi, nekatere pa tudi v jeseni. V Sloveniji so najbolj znana divja rastišča narcis ali kovačnic z belimi cvetovi na Golici.

Opis rodu

[uredi | uredi kodo]

Listi cvetnega odevala so beli ali rumeni. Vse vrste rodu imajo v cvetovih privenček, ki je ponekod izredno velik. Plodovi so suhi in usnjati.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Beseda izvira iz grške nárkissos v enakem pomenu, ki je domnevno tvorjena iz nárke v pomenu "odrevenelost, omotica". Čebulica narcise namreč vsebuje snovi, ki povzročajo omotico. Po tej rastlini je poimenovan Narcis iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal na vodni gladini in se vrgel vanjo. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki svoj cvet sklanja, kakor je Narcis sklanjal svojo glavo nad svojim odsevom na vodni gladini. Cvetica ima bledo Narcisovo polt in v sredini rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. To rastlino starih Grkov je Linne imenoval Narcissus poeticus.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Gospodarska panoga

[uredi | uredi kodo]

V zadnjih 400 letih je bilo vzgojenih na tisoče varietet narcis, kar je preraslo v pomembno gospodarsko panogo. Še posebej je pomembna na Nizozemskem, od koder po vsem svetu ivozijo velike količine narcis.[2] Poleg križancev poznamo veliko naravnih vrst, ki imajo okrasno vrednost, še posebej kot rastline za skalnjake.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
  2. Barrett, Spencer Charles Hilton (1995). Cvetnice, kritosemenke sveta. DZS, Ljubljana. COBISS 53970688. ISBN 86-341-1439-2.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy