Pojdi na vsebino

Nevtrofilec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nevtrofilec
Nevtrofilec, obarvan po Wrightu; velikost nevtrofilca v premeru je okoli 12 µm in diameter.
Identifikatorji
MeSHD009504
THH2.00.04.1.02012
FMA62860
Anatomska terminologija
Krvni razmaz s prikazanim nevtrofilcem; vidno je tridelno jedro.

Nevtrofilec ali nevtrofilni granulocit je granulocit, sposoben fagocitoze, z zrnci v citoplazmi, ki se barvajo s kislimi in bazičnimi barvili ter vsebujejo razne encime, med drugimi lizocim, kisle hidrolaze in alkalno fosfatazo.[1]

Nadalje jih delimo v dve skupini: segmentirane nevtrofilce in paličaste nevtrofilce. Nevtrofilci predstavljajo največji delež belih krvničk v krvnem obtoku sesalcev in predstavljajo bistven del priroje imunosti. Skupaj z bazofilci in eozinofilci predstavljajo polimorfonuklearne bele krvne celice.[2][3][4]

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Ime so nevtrofilci dobili po tem, da se pri barvanju s hematoksilinom in eozinom obarvajo nevtralno rožnato, medtem ko se eozinofilci obarvajo svetlordeče, bazofilci pa temnomodro.

Vloga

[uredi | uredi kodo]

Nevtrofilci se normalno nahajajo v krvnem obtoku. V začetni stopnji akutne vnetne reakcije, ki jo povzročijo na primer bakterijska okužba, okoljski dejavniki[5] ali nekatere vrste rakavih obolenj,[6][7] so nevtrofilci med prvimi vnetnimi celicami, ki potujejo v vnetišče. Potem, ko se aktivirajo signalne molekule, kot so interlevkin-8, C5a in levkotrien B4, nevtrofilci s pomočjo kemotakse migrirajo po krvnem obtoku in nato skozi intersticijsko tkivo. So celice, ki prevladujejo v gnoju in doprinesejo k njegovem belkasto rumenkastem obarvanju.

Na prizadeto območje dospejo v nekaj minutah po poškodbi in so bistveni za akutno vnetno reakcijo.[8]

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=nevtrofilec[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar.
  2. Witko-Sarsat, V.; Rieu, P.; Descamps-Latscha, B.; Lesavre, P.; Halbwachs-Mecarelli, L. (2000). »Neutrophils: molecules, functions and pathophysiological aspects«. Lab Invest. 80 (5): 617–653. doi:10.1038/labinvest.3780067. PMID 10830774.
  3. Klebanoff, Seymour J.; Clark, Robert A. (1978). The Neutrophil: Function and Clinical Disorders. Elsevier/North-Holland Amsterdam. ISBN 0444800204.
  4. Nathan, Carl (2006). »Neutrophils and immunity: challenges and opportunities«. Nature Reviews Immunology. 6: 173–182. doi:10.1038/nri1785. ISSN 1474-1733. PMID 16498448.
  5. Jacobs, Lotte; Nawrot, Tim S; de Geus, Bas; Meeusen, Romain; Degraeuwe, Bart; Bernard, Alfred; Sughis, Muhammad; Nemery, Benoit; Panis, Luc Int (25. oktober 2010). »Subclinical responses in healthy cyclists briefly exposed to traffic-related air pollution: an intervention study«. Environmental Health. 9 (1). doi:10.1186/1476-069x-9-64.
  6. Waugh, David J.J.; Wilson, Catherine (1. november 2008). »The Interleukin-8 Pathway in Cancer«. Clinical Cancer Research. 14 (21): 6735–6741. doi:10.1158/1078-0432.ccr-07-4843.
  7. De Larco, Joseph E.; Wuertz, Beverly R. K.; Furcht, Leo T. (1. avgust 2004). »The Potential Role of Neutrophils in Promoting the Metastatic Phenotype of Tumors Releasing Interleukin-8«. Clinical Cancer Research. 10 (15): 4895–4900. doi:10.1158/1078-0432.ccr-03-0760.
  8. Cohen, Stephen; Burns, Richard C. (2002). Pathways of the Pulp (8. izd.). St. Louis: Mosby, Inc. str. 465.
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy