Rimsko gledališče (zgradba)

Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji

Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: *1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)*

Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim. Na splošno so Grki v arhitekturi močno vplivali na Rimljane in zgradba gledališča ni bila nič drugačna od drugih stavb. Rimska gledališča so drugačna v tem, da so jih gradili na lastnih temeljih namesto del na brežini in so popolnoma zaprta z vseh strani. Njihova zasnova je gledališče v Pompejih (Theatrum Pompeium), ki je bilo prvo stalno rimsko gledališče.

Zgradba

Rimska gledališča so gradili po vsem cesarstvu, od Španije do Bližnjega vzhoda. Zaradi sposobnosti Rimljanov, da vplivajo na lokalno arhitekturo, so številna gledališča po svetu z edinstvenimi rimskimi atributi. ^[1]

Med gledališči in amfiteatri v antičnem Rimu so podobnosti. Izdelani so bili iz istega materiala, rimskega betona, in so bili prostori za javnost, čeprav sta to dve popolnoma različni zgradbi s posebnimi postavitvami, ki ustrezajo različnim dogodkom. Amfiteater ne potrebuje vrhunske akustike tako kot rimsko gledališče. Medtem ko je bil amfiteater namenjen dirkam in gladiatorskim prireditvam, je gledališče gostilo prireditve, kot so bili igre, pantomima, zborovsko petje in govore. Njihova polkrožna oblika krepi naravno akustiko v primerjavi z rimskimi amfiteatri, ki so bili zgrajeni v krogu.

Polkrožne stavbe so imele nekatere značilne arhitekturne elemente z manjšimi razlikami glede na regijo, v kateri so bile zgrajene:

prednja skena je bila visoka zadnja stena odrskega nadstropja, podprta s stebri;
proskenij je bil zid, ki je podpiral sprednji del odra z bogato okrašenimi nišami ob straneh;
helenistični vpliv je viden pri uporabi proskenija;
rimsko gledališče je imelo tudi podij, ki bil včasih podprt s stebri prednje skene;
skena prvotno ni bila del same stavbe, zgrajena je bila le za pridobivanje izkušenj igralcev. Sčasoma je postala del zgradbe same, izdelana je bila iz betona;
gledališče je bilo razdeljeno na oder (orkestra) in dela za sedenje (avditorij) ali cavea;
vomitorium, vhodi in izhodi, so bili namenjeni javnosti. ^[2]

V avditoriju so se ljudje zbirali in je bil včasih zgrajen na hribčku ali pobočju, na katero so zložili sedeže, tako kot je bilo v grškem gledališču. Osrednji del avditorija je bil izdolben v hrib ali pobočje, medtem ko so zunanji polkrožni sedeži zahtevali strukturno podporo in trdne oporne zidove.

Vsa gledališča, zgrajena v Rimu, so bila umetna, brez uporabe zemeljskih del. Avditorij ni bil pokrit. Namestili so platnene strehe (vela) in s tem zagotovili zavetje pred dežjem in sončno pripeko. ^[3]

Nekaj rimskih gledališč, ki so bila izdelana iz lesa, so po festivalu podrli zaradi moratorija na stalne gledališke strukture do leta 55 pred našim štetjem, ko je bilo zgrajeno gledališče Pompej z dodanim templjem, s čimer so se izognili zakonu. Nekatera rimska gledališča kažejo znake, da nikoli niso bila takoj dokončno zgrajena. ^[4]

V Rimu je nekaj gledališč preživelo stoletja po svoji dograditvi in tako je nekaj dokazov o posebnih gledališčih. Aravzion, gledališče v današnjem Orangeu v Franciji, je dober primer klasičnega rimskega gledališča s pomaknjeno prednjo sceno, ki spominja na zahodnorimske gledališke oblike, manjka le več okrasnih elementov. Obnovljen Aravzion še danes s svojo čudovito strukturno akustiko kaže, da je čudo rimske arhitekture.

Seznam rimskih gledališč v današnjih krajih

Seznam ni popoln. Lokacije gledališč brez nadaljnjih informacij o mestu samem so omejene.

Rimsko Rimsko gledališče v Plovdivu v Bolgariji

Bolgarija

Plovdiv (starodavni Filipopolis), še v uporabi
Sofija (starodavni Serdiko)
Stara Zagora (starodavno gledališče Avgusta Trajana), še v uporabi

Hrvaška

Pulj

Egipt

Aleksandrija

Francija

Arles – na seznamu Unescove svetovne dediščine skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Autun
Lyon, starodavno rimsko gledališče Fourvière
Lillebonne v Normandiji
Orange, starodavno gledališče (Théâtre Antique d'Orange) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Vienne, Isère

Nemčija

Mainz, Theatrum Mogontiacensium (Mogontiacum)

Grčija

Atene, Rimsko gledališče Heroda Atiškega (Herodeon)

Italija

Aosta
Benevento
Fiesole
Cividate Camuno
Brescia – na seznamu Unescove svetovne dediščine skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Falerone
Ferento
Florentia (Firence)
Milano
Pompeji
Marcellov amfiteater v Rimu
Rimsko gledališče Pompej v Rimu
Ostia Antica
Suasa
Spoleto
Taormina, Sicilija (antično gledališče )
Teramo
Trst
Torino
Arheološki park Urbs Salvia, Urbisaglia
Verona

Izrael

Cezarjeva maritima
Scitopolis (Beit Še'an)
Elevferopolis (Beit Guvrin)
Sebaste (Samarija)
Neapolis (Nablus)
Hamat Gader
Seforis (Cipori)
Tiberias
Hipos
Šuni (Binjamina)

Jordanija

Filadelfija (Aman)
Abila (Dekapolis)
Gadara
Džeraš
Pella
Petra

Libija

Leptis Magna
Sabrata

Luksemburg

Dalheim Ricciacum

Makedonija

Portugalska

Olisipo (Lizbona)

Španija

Švica

Sirija

Tunizija

Douga

Turčija

Ankira
Afrodizija (predrimski original)
Arikanda
Aspendos
Kavnus
Efez
Eritraj
Evramos
Halikarnas
Hierapolis
Knidos (predrimski original)
Laodikeja, Likija
Milet
Mira
Nisa
Patara
Pergamon
Perga
Faselis
Fokeja
Sagalasos (predrimski original?)
Selge
Side

Termessos (predrimski original)
Vize

Velika Britanija

Camulodunum (danes Colchester)^[6]
Verulamium (danes St. Albans)^[7]

Sklici

↑ Mark Wilson Jones. Principles of Roman Architecture. New Haven: Yale University Press, 2000.
↑ K. E. Ros. "The Roman theater at Carthage (the theater's substructures, plan and the identification of architectural elements)". Arhivirano 2007-12-30 na Wayback Machine. American Journal of Archaeology v. 100 (July 1996) pp. 449–89.
↑ Richard Allan Tomlinson. "Theatres (Greek and Roman), structure", The Oxford Companion to Classical Civilization. Ed. Simon Hornblower and Antony Spawforth. Oxford University Press, 1998. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Northwestern University. 11 May 2007.
↑ Constance Campbell. "The Uncompleted Theatres of Rome", The Johns Hopkins University Press. Theatre Journal 55.1 (2003) 67–79 10 May 2007.
↑ http://books.google.com.br/books?id=Bt6NSL-F2iwC&lpg=PA109
↑ [1] Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine. (Colchester Museums official website).
↑ Roman Theatre of Verulamium (official website).

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rimsko gledališče (zgradba).

[Jones-1] Mark Wilson Jones. Principles of Roman Architecture. New Haven: Yale University Press, 2000.

[2] K. E. Ros. "The Roman theater at Carthage (the theater's substructures, plan and the identification of architectural elements)". Arhivirano 2007-12-30 na Wayback Machine. American Journal of Archaeology v. 100 (July 1996) pp. 449–89.

[Tomlinson-3] Richard Allan Tomlinson. "Theatres (Greek and Roman), structure", The Oxford Companion to Classical Civilization. Ed. Simon Hornblower and Antony Spawforth. Oxford University Press, 1998. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Northwestern University. 11 May 2007.

[4] Constance Campbell. "The Uncompleted Theatres of Rome", The Johns Hopkins University Press. Theatre Journal 55.1 (2003) 67–79 10 May 2007.

[5] ttp://books.google.com.br/books?id=Bt6NSL-F2iwC&lpg=PA109

[6] [1] Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine. (Colchester Museums official website).

[7] Roman Theatre of Verulamium (official website).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]