Pojdi na vsebino

Savo Kostadinovski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Savo Kostadinovski
RojstvoСаво Костадиновски
30. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (74 let)
Q3111344?
Poklicpisatelj, pesnik
Državljanstvo Severna Makedonija
Pomembnejša delaPoezija o poeziji
Domači kraj sa srcem
Tri stoletja
Pomembnejše nagrade„Iselenička gramota“
„Blagodarnica za iselenikot“

Savo Kostadinovski (makedonsko Саво Костадиновски), makedonsko-nemški pisatelj, potopisec in prevajalec. Poezijo in prozo za otroke, mladino in odrasle piše v makedonščini in nemščini, njegova dela pa so objavljena in v srbščini in romunščini, * 30. maj 1950, Gornje Botušje, Severna Makedonija.[1][2][3]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Njegova rodna vas je Gornje Botušje, ki se nahaja v bližini Makedonskega Broda v današnji Severni Makedoniji. V njej in v Gostivarju je hodil v osnovno šolo. Po katastrofalnem potresu v Skopju leta 1963 je živel v Beogradu, Slavonskem Brodu, Zagrebu in drugih krajih nekdanje Jugoslavije. Od leta 1971 živi in dela v Nemčiji – po Münchenu, Würzburgu in Frankfurtu ob Majni od leta 1973 v Kölnu. Dopisno je končal srednjo strojno šolo na Delavski univerzi „Novi Beograd“, v Kölnu pa je pridobil naziv tehničnega inženirja tretje stopnje.[4]

Objavil je več pesniških knjig, kratkih zgodb, esejev, prevodov in novinarskih besedil. Njegova dela so bila objavljena v več jezikih in zastopana v številnih zbornikih ter poeziji in prozi za otroke v šolskih učbenikih v Severni Makedoniji.[4]

Dobitnik je veliko nagrad in pohval, med drugim „Iselenička gramota“ Matice izseljencev Makedonije 1993, v okviru „Struških večerih poezije“ in „Blagodarnica za iselenikot“ makedonske Agencije za izseljevanje 2020.[5] Vožen zaradi želje po potovanju, potovanja Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Indija, Tibet, Kitajska in Senegal.

Savo Kostadinovski je član Društva pisateljev Makedonije,[6] Društva pisateljev Nemčije, Združenja literarnih prevajalcev Makedonije in Združenja novinarjev Makedonije.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Knjige pesem za otroke in mladino

[uredi | uredi kodo]
  • Poletje v domačem kraju (Detska radost, Skopje, 1980)[7]
  • Hrepenenja (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1989)
  • Otroci sveta (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1990)
  • Kletka brez ptic – Od Botušja do Kölna (Pečalbarski denovi, Vevčani, 1990)
  • Pesmi – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1991)
  • Pesmi iz Botušja – izbira (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1992)
  • Pesmi – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1993)
  • Poreče (Misla, Skopje, 1995)
  • Tisoč in ena nostalgija – izbira (Detska radost, Skopje, 2001)
  • Skupaj s Filipom (Antolog, Skopje, 2013)
  • Pogovori s Beti (Antolog, Skopje, 2013)
  • Verzna leta (Antolog, Skopje, 2013)
  • Večni glas – izbira (Antolog, Skopje, 2014)
  • Pisma Filipu (Antolog, Skopje, 2014)
  • Na počitnicah pri Filipu (Antolog, Skopje, 2014)
  • Vedno s Filipom (Antolog, Skopje, 2014)
  • Filip je prvak (Antolog, Skopje, 2014)
  • Kako se je Filip naučil azbuke (Antolog, Skopje, 2014)
  • Biseri za Biseru (Antolog, Skopje, 2014)
  • Zapisi iz Amerike (Antolog, Skopje, 2015)
  • Bližnje pesmi v daljni Avstraliji (Antolog, Skopje, 2015)
  • Evropa v verzih (Antolog, Skopje, 2015)
  • Poreče (Antolog, Skopje, 2015)
  • Od Botušja do Pariza (Antolog, Skopje, 2015)
  • Brez domačega kraja (Antolog, Skopje, 2016)
  • Köln in jaz (Antolog, Skopje, 2016)
  • Z domovino (Antolog, Skopje, 2016)
  • Iz življenja po Evropi (Antolog, Skopje, 2016)
  • Makedonske znamenitosti (Antolog, Skopje, 2016)

Knjige zgodb za otroke in mladino

[uredi | uredi kodo]
  • Domači kraj sa srcem (Makedonska reč, Skopje, 2005)
  • Domači kraj sa srcem (Antolog, Skopje, 2016)
  • Geburtsende mit Herz – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)
  • Bisera in Filip (Antolog, Skopje, 2016)
  • Bisera und Filip – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)

Knjige za odrasle

[uredi | uredi kodo]
  • Poezija o poeziji – dvojezično, v makedonščini in romunščini (Bukarešta, 2002)
  • Poezija o poeziji – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Matica makedonska, Skopje, 2012)
  • Tri stoletja, biografski roman (Makedonska reč, Skopje, 2005)[8]
  • Poezija v pesnikovem življenju – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2013)[9]
  • Ljubezen je še živa – skupna zbirka s Therese Reuber, in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014)
  • Življenje za Botušje – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014)
  • Pesmi iz Kölna – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Македоника литера, Skopje, 2014)
  • Poezija o poeziji – prevod v srbščino (Banatski kulturni centar, Novo Miloševo, 2015)
  • Zgodovina vojn – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2015)[10]
  • Tri stoletja, biografski roman – druga, dopolnjena izdaja (Makedonika litera, Skopje, 2016)[11]
  • Drei Zeitalter, biografski roman – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)
  • Pod dobro vodo, monografija o rodnem Gornjem Botušju (Antolog, Skopje, 2016)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ O Savi Kostadinovskem na spletni strani Nemške digitalne knjižnice, Deutsche Digitale Bibliothek. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  2. ↑ Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani „Banatski kulturni center“, Banatski kulturni center, 2015. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  3. ↑ „Саво Костадиновски напишал 127 книги поезија и сите ги подарил“, Сакам да кажам, 3. novembar 2019. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani Literarnega centra „Antolog“, Književni centar „Antolog“. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  5. ↑ „Благодарница за иселеникот Саво Костадиновски од Агенцијата за иселеништво“, Македонска нација, 9. septembra 2020. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  6. ↑ Seznam članov Društva pisateljev Makedonije Društvo pisateljev Makedonije. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  7. ↑ „Poletje v domačem kraju“ Save Kostadinovskega v Avstralski narodni knjižnici, National Library of Australia. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  8. ↑ „Трите века“, Македоника литера, 2005. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  9. ↑ „Објавена поетска книга од Саво Костадиновски“, COOLTURA.mk, 11. marta 2014. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  10. ↑ „Двојазична поетска книга ‚Историја на војните‘ од Саво Костадиновски“, A1on.mk, 29. ožujka 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  11. ↑ „Trite veka“, Македоника литера, 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Pavlovski, J.; Siljan, R.; Smilevski, V.; Todorovski, G. (2004). Makedonski pisateli. Skopje: Društvo na pisateli na Makedonija. str. 124–125. ISBN 9989-855-07-2.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Savo_Kostadinovski&oldid=6309828«
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy