Sikoraks (luna)

Sikoraks
Odkritje
Odkritelj	[Philip D. Nicholson]],; Brett J. Gladman,; Joseph A. Burns,; John J. Kavelaars
Datum odkritja	6. september], 1997
Oznake
Druga imena	Uran XVII, ; S/1997 U 2
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite	12,179.000 km
Izsrednost	0,5224
Obhodna doba	1288,28 dni
Naklon tira	159° na ekliptiko
Obkroža	Uran
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer	~150 km (ocena)
Površina	~70.000 km² (ocena)
Prostornina	~1,800.000 km³ (ocena)
Masa	~2,3×1019 kg (ocena)
Srednja gostota	~1,3 g/cm³ (ocena)
Površinska težnost	0,040 m/s2 (ocena)
Ubežna hitrost	0,064 km/s (ocena)
Vrtilna doba	?
Nagib vrtilne osi	neznan
Albedo	0,04 (predvideno)
Temperatura	~64 K (ocena)

Sikoraks je največji Uranov retrogradni nepravilni satelit.

Odkritje in imenovanje

Luno Sikoraks so odkrili Philip D. Nicholson, Brett J. Gladman, Joseph A. Burns, John J. Kavelaars 6. septembra 1997 z uporabo teleskopa Hale (5 m) na Observatoriju Palomar (Kalifornija). V istem času je bila tam odkrita tudi retrogradna luna Kaliban. Takrat je dobila začasno oznako S/1997 U 2 ^[3] Uradno ime je dobila po Sikoraksi (materi Kalibana) iz Shakespearjeve igre Vihar. Luna je znana je tudi kot Uran XVII.

Lastnosti

Luna Sikoraks kroži po zelo oddaljeni tirnici, ki je od planeta 20-krat bolj oddaljena kot najbolj oddaljeni pravilni satelit Oberon. Tirnica lune Sikoraks je vzvratna z zmerno izsrednostjo in naklonom. Parametri tirnice kažejo na to, da je bila nekdaj z lunama Setebos in Prospero del skupine, ki ima skupen izvor. ^[4]
Premer lune Sikoraks je ocenjen na 150 km, če upoštevamo albedo 0,04. To je največja nepravilna luna Urana. Primerjamo jo lahko s Himalijo (luna Jupitra). Barvo ima svetlordečo (barvni indeks je B – V = 0,87 V – R = 0,44^[5] oziroma po drugih meritvah B – V = 1,01 V – R = 0,48^[6] ). Je bolj rdeča kot Himalija, vendar manj kot telesa iz Kuiperjevega pasu.

Opombe in reference

↑ Jacobson, R.A. (2003) URA066 (28. junij 2007). »Planetary Satellite Mean Orbital Parameters«. JPL/NASA. Pridobljeno 22. januarja 2008.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, and Jan Kleyna An Ultradeep Survey for Irregular Satellites of Uranus: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 129 (2005), pages 518–525 . Preprint
↑ GLADMAN, NICHOLSON, BURNS, KAVELAARS, MARSDEN, WILLIAMS & OFFUTT Discovery of two distant irregular moons of Uranus, Nature, 392 (1998), pp. 897 - 899
↑ Grav, Tommy; Holman, Matthew J.; Gladman, Brett J.; Aksnes, Kaare Photometric survey of the irregular satellites,Icarus, 166,(2003), pp. 33-45. Preprint
↑ Rettig, Terrence W. (2001). »Implied Evolutionary Differences of the Jovian Irregular Satellites from a BVR Color Survey«. Icarus. 154: 313–320.
↑ Maris, Michele (Maj 2001). »Multicolor Photometry of the Uranus Irregular Satellites Sycorax and Caliban«. The Astronomical Journal. 121: 2800–2803. Pridobljeno 20. avgusta 2007.^{[mrtva povezava]}

Zunanje povezave

Podatki o luni Sikoraks Arhivirano 2007-08-01 na Wayback Machine.
Stran Scotta Sheparda
Efemeride

[JPL-1] Jacobson, R.A. (2003) URA066 (28. junij 2007). »Planetary Satellite Mean Orbital Parameters«. JPL/NASA. Pridobljeno 22. januarja 2008.

[SheppardJewittUranus2005-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, and Jan Kleyna An Ultradeep Survey for Irregular Satellites of Uranus: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 129 (2005), pages 518–525 . Preprint

[GladmanDiscovery1998-3] GLADMAN, NICHOLSON, BURNS, KAVELAARS, MARSDEN, WILLIAMS & OFFUTT Discovery of two distant irregular moons of Uranus, Nature, 392 (1998), pp. 897 - 899

[Grav2003-4] Grav, Tommy; Holman, Matthew J.; Gladman, Brett J.; Aksnes, Kaare Photometric survey of the irregular satellites,Icarus, 166,(2003), pp. 33-45. Preprint

[Rettig2001-5] Rettig, Terrence W. (2001). »Implied Evolutionary Differences of the Jovian Irregular Satellites from a BVR Color Survey«. Icarus. 154: 313–320.

[Maris2001-6] Maris, Michele (Maj 2001). »Multicolor Photometry of the Uranus Irregular Satellites Sycorax and Caliban«. The Astronomical Journal. 121: 2800–2803. Pridobljeno 20. avgusta 2007.^{[mrtva povezava]}

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

p p u Uranovi naravni sateliti
V splošnem navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Urana.
Notranji	Kordelija Ofelija Bjanka Kresida Desdemona Julija Porcija Rozalinda Kupid Belinda Perdita Puk Mab
Glavni (sferoidni)	Miranda Ariel Umbriel Titanija Oberon
Zunanji nepravilni	Frančišek Kaliban Štefan Trinkulo Sikoraks Margareta Prospero Setebos Ferdinand
Uranovi obroči

Odkritje in imenovanje

Lastnosti

Opombe in reference

Zunanje povezave

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.