Stržki
| Stržki | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
Stržki (znanstveno ime Troglodytidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Novem svetu.[1] Opisanih je 88 zdaj živečih vrst, ki jih združujemo v 19 rodov.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]
Stržki so majhni do srednje veliki ptiči s čokatim telesom, kratkimi perutmi in repom, ki ga običajno držijo kvišku. Imajo sorazmerno srednjedolge noge in kljun, ki je rahlo ukrivljen navzdol. Operjenost je pri večini vrst rjava, pogosto s temnejšimi prečnimi progami po zgornji polovici telesa, redki pa niso niti kontrastni vzorci s črno in belo. Samci in samice so si podobni.[1]
So pretežno žužkojedi, čigar prehrana vključuje tudi druge manjše nevretenčarje, pri večjih vrstah pa tudi male sesalce. Ob pomanjkanju dopolnjujejo z jagodičevjem in semeni, nekateri tudi z morsko travo. Večinoma so monogamni, samec in samica skrbita za zarod skupaj, v okoljih, bogatejših s hrano pa je pogost pojav poliginija, kjer samec zgradi več gnezd v paritvenem obdobju in ima zarode z več samicami. Mnoge vrste gnezdijo v skalnih špranjah, drevesnih duplih ali opuščenih brlogih drugih živali.[1] Na to značilnost se nanaša njihovo znanstveno ime, po starogrškem izrazu troglodytes – dobesedno »prebivalec jame«.[3]
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]Skupno območje razširjenosti zajema skoraj vse ozemlje Amerik razen tundre na skrajnem severu in predele Starega sveta z zmernim podnebjem. Pri tem pa je v Starem svetu zastopana le ena vrsta – (navadni) stržek, ki živi v gozdovih zmernega pasu od Evrope do Vzhodne Azije, medtem ko v Amerikah najdemo vrste, ki so se prilagodile na vse mogoče habitate, od puščav in visokogorja do tropskega deževnega gozda.[1]
V Sloveniji tako kot v preostanku Starega sveta živi le stržek. Je splošno razširjen in zelo pogost gnezdilec, odsoten le v visokogorju nad gozdno mejo in redkejši na severovzhodu države.[4][5]
Sistematika
[uredi | uredi kodo]
88 opisanih vrst združujemo v 19 rodov:[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 467–469. ISBN 978-84-941892-0-3.
- ↑ 2,0 2,1 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (15. julij 2021). »Dapple-throats, sugarbirds, fairy-bluebirds, kinglets, Elachura, hyliotas, wrens, gnatcatchers«. IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
- ↑ Byghan, Yowann (2020). Sacred and Mythological Animals: A Worldwide Taxonomy. McFarland. str. 248. ISBN 978-1-4766-3887-4.
- ↑ »Stržki«. Notranjski regijski park. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
- ↑ Mihelič, Tomaž (2019). »Stržek«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 390–391. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
