Wikipedija:Nepristranskost

Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi
Nepristranskost Preverljivost Kaj Wikipedija ni Brez izvirnega raziskovanja Biografije živečih oseb
Sodelovanje z drugimi
Vljudnost Brez osebnih napadov Odpravljanje nesoglasij

Vsi članki Wikipedije morajo nepristransko in pošteno predstavljati vse pomembnejše poglede, ki jih je objavil zanesljiv vir.

Nepristranskost (NS) je osnovno načelo Wikipedije. Ustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales pravi o njem naslednje: »Le malo stvari je absolutnih in neizpodbitnih. Med njimi je na primer nepristransko stališče.« 

Wikipedija:Nepristranskost je eno od treh pravil o vsebini Wikipedije. Drugi dve sta Wikipedija:Preverljivost in Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja. Ta pravila določajo vrsto in kakovost gradiva, ki je sprejemljivo za glavni imenski prostor. Medsebojno se dopolnjujejo, zato jih ne bi smeli razlagati neodvisno drugo od drugega, in bi si morali urejevalci prizadevati, da se seznanijo z vsemi tremi. Načela, na katerih temeljijo, so neizpodbitna in jih ni mogoče preseči z drugimi pravili, smernicami ali soglasjem urejevalcev. Strani teh pravil se sme urejati le z namenom izboljšati uporabo in razlago teh načel.

Razlaga nepristranskega stališča

Nepristransko stališče

Nepristransko stališče je orodje za obravnavo nasprotujočih si pogledov. Pravila zahtevajo, da so nasprotujoči si pogledi predstavljeni pošteno. Nobeno med njimi ne sme imeti neupravičena teže ali biti predstavljeno kot resnica in treba je predstaviti vsa pomembna objavljena stališča, ne le najbolj priljubljenega. Prav tako ne smemo trditi, da je pravi pogled najbolj uveljavljeni pogled ali nekakšen kompromis različnih pogledov. Bralci naj si svoje mnenje ustvarijo sami.

Kot pravi že samo ime pravila, je nepristranskost stališče in ne odsotnost ali odstranitev stališč. Gre za stališče, ki je nepristransko - svojega predmeta niti ne podpira niti mu ne nasprotuje.

Nesoglasja predstavimo in opišemo, ne smemo pa sodelovati v njih. Pojasniti je treba, kdo kaj verjame in zakaj in katero stališče je bolj uveljavljeno. Podrobni članki lahko vsebujejo tudi medsebojna ovrednotenja vsakega stališča, vendar pa nikakor ne smejo podajati vrednostnih sodb o njih. Nepristransko pisanje si lahko zamislimo kot neprizadet, pošten, analitičen opis vseh relevantnih strani nesoglasja. Kadar ugotovimo, da ima katero izmed stališč prednost, je članek treba popraviti.

Pristranskost

NS zahteva, da poglede predstavimo nepristransko. Pristranski so vsi urejevalci in vsi viri. Pristranskost je predsodek v splošnem ali določnejšem pomenu, navadno z dajanjem prednosti določeni perspektivi ali ideologiji. Biti pristranski pomeni biti pod vplivom predsodkov. To na primer pomeni, da kdo resničnost trditve sprejme ali zavrne ne zaradi moči same trditve, temveč zaradi svojih predhodno oblikovanih predstav.

Vrste pristranskosti:

• Razredna pristranskost, na primer dajanje prednosti enemu družbenemu razredu ali preziranje družbenih ali razrednih delitev.

• Komercialna pristranskost, na primer oglaševanje, opisovanje političnih dogodkov z dajanjem prednosti poslovnim interesom in poročanje o stvareh na način, ki je ugoden za lastnike virov novic.

• Etnična ali rasna pristranskost, na primer rasizem, nacionalizem in regionalizem.

• Spolna pristranskost, na primer seksizem in heteronormativnost.

• Geografska pristranskost, kar bi na primer pomenilo opisati problematiko, kot jo vidijo v eni državi in zanemariti odnos do nje v drugi.

• Nacionalistična pristranskost: dajanje prednosti interesom ali pogledom določenega naroda.

• Politična pristranskost, na primer podpiranje ali nasprotovanje določeni politični stranki, politiki ali kandidatu.

• Verska pristranskost, na primer pristranskost, kjer se določenemu verskemu stališču daje prednost pred drugimi.

• Senzacionalizem, kar pomeni dajanje prednosti izjemnemu pred običajnim. Sem spada na primer pretiravanje z nenavadnimi novicami, da bi povečali ali ponaredili bralnost.

Preprosta opredelitev

Drugače rečeno: navajajmo dejstva, tudi dejstva o mnenjih - samih mnenj pa ne navajajmo. Z »dejstvom« mislimo na »podatek, o katerem ni nobenega večjega nesoglasja.« Dejstvo bi bilo npr., da je raziskava dala določen objavljeni rezultat. Dejstvo je npr. tudi, da obstaja planet z imenom Mars. Dejstvo je, da je bil Platon filozof. V te stvari resno ne dvomi nihče. Zato jih lahko brez ovir trdimo.

Z vrednotenjem ali mnenjem pa mislimo na »podatek, ki ni popolnoma sprejet«. Obstajajo tudi mejni primeri, kjer nismo popolnoma prepričani, ali gre nesoglasje jemati resno. Marsikje pa so trditve zelo jasno vrednote ali mnenja. Da je kraja zlo, je vrednotenje oz. mnenje. Mnenje je npr. tudi, da so bili Beatlesi največja glasbena skupina vseh časov. Mnenje je npr., da ZDA ne bi smele vreči atomske bombe na Hirošimo in Nagasaki.

Wikipedija je namenjena zapisovanju dejstev, kot smo jih opredelili zgoraj. Kadar želimo izraziti mnenje, ga nekomu pripišimo in ga tako preoblikujmo v podatek. Namesto da trdimo »Največja glasbena skupina vseh časov so bili Beatlesi«, bi lahko rekli »Večina Evropejcev meni, da so bili največja glasbena skupina vseh časov Beatlesi.« To dejstvo lahko namreč dokažemo z rezultati raziskave. Dejstvo bi bilo npr. tudi »Beatlesi so se z marsikatero pesmijo uvrstili na lestvico Billboard Hot 100«. V prvem primeru izražamo mnenje. V drugem in tretjem primeru mnenje nekomu pripišemo in ga tako preoblikujemo v dejstvo. Opozoriti je treba, da se taka opredelitev bistveno razlikuje od opredelitve iz političnih debat »nekateri ljudje so mnenja«. Sklicevanje zahteva razpoznavno in objektivno merljivo populacijo' ali še bolje, ime (pri čemer mora biti imenovana oseba priznana avtoriteta).

Lahko se pojavi nesoglasje, kako mnenje predstaviti. Včasih ga je za pošteno predstavitev vseh pomembnih stališč treba natančneje opredeliti ali pa povedati na več načinov.

Vendar pa pravilo nepristranskosti zahteva več, kot da namesto mnenj izrazimo dejstva. Kadar izražamo dejstvo o mnenju je treba izraziti tudi dejstva o razlikujočih se mnenjih, pri tem pa paziti, da ne katero izmed mnenj ne predstavljamo kot pravilnejše. V glavnem je treba podati tudi dejstva o razlogih za stališča in jasno povedati, za čigava stališča gre. Pogosto je najbolje navesti uglednega zagovornika.

Ravnanje v posameznih situacijah

Pristranske razvejitve

Pristranska razvejitev je poskus izogniti se pravilu nepristranskosti z izdelavo novega članka o temi, ki je v katerem izmed člankov že obravnavana, da bi se izognili ali da bi poudarili negativno ali pozitivno stališče ali dejstva. To je v glavnem nesprejemljivo. Splošno sprejeto pravilo je, da morajo biti vsa dejstva in glavna stališča predstavljeni v enem članku.

Poimenovanje člankov

Članek mora imeti eno samo ime. Splošna nesprejemljivost pristranskih razvejitev velja tudi za imena člankov. Kjer pride do utemeljene nasprotja poimenovanja v zvezi z razumevanjem članka, naj bo nasprotje predstavljeno v besedilu članka in podprto z zanesljivimi viri. Alternativna imena člankov naj se ne uporabljajo kot način odpravljanja nesoglasij o nepristranskosti. Nezaželena so tudi dvojna ali »segmentna« imena člankov, kot npr. Ploščata Zemlja/Okrogla Zemlja ali Ploščata Zemlja (Okrogla Zemlja) Prava sinteza, kot npr. Oblika sveta, ni mogoča vselej.

Zgradba člankov

Da zavarujemo nepristranskost in se izognemo težavam, kot so pristranske razvejitve in neupravičena teža, je včasih treba posvetiti posebno pozornost zgradbi članka.

Nekaj zgledov:

• članki, ki »ločujejo« besedilo ali drugo vsebino v območja oz. razdelke zgolj na osnovi pristranskosti same vsebine;

• ureditev oblikovanja, podnaslovov, opomb na dnu ali drugih elementov, za katero se zdi, da daje ekskluzivni poudarek določeni od »strani«; ali

• drugi strukturni ali slogovni vidiki, ki nepristranskemu bralcu otežujejo, da bi lahko pošteno in enakovredno ocenil verodostojnost vseh relevantnih in povezanih stališč.

Čeprav nekatere oblike strukture člankov niso prepovedane, ti zgledi ponazarjajo, kako je mogoče zlorabiti oblikovanje člankov. Nekateri strukturni pristopi so lahko kompromis pri odpravljanju neuravnotežene vsebine, vendar pa je treba paziti, da se ohrani nepristranska predstavitev teme.

Neupravičena teža

Pravilo nepristranskosti pravi, da mora članek v skladu z njihovo zastopanostjo pošteno predstavljati vsa pomembna stališča, ki jih je objavil kak preverljivi vir. Sledi pomembno določilo: V člankih, kjer je predstavljenih več pogledov, mnenja manjšin ne smejo imeti tako obsežnega ali tako podrobnega opisa kot bolj razširjena stališča, stališč neznatnih manjšin pa naj bi sploh ne vključili. Članek o Zemlji npr. le zelo na kratko omenja teorijo Ploščate Zemlje, saj gre za stališče izrazite manjšine.

Nasprotij ne smemo predstaviti tako, da bi pogledu manjšine posvetili enako pozornost kot pogledu večine, stališč neznatnih manjšin pa naj bi zunaj tem stališčem posvečenih člankov sploh ne obravnavali. Dati stališču izrazite manjšine neutemeljeno težo ali vključiti stališče neznatne manjšine bi lahko pomenilo zavajajočo obravnavo nasprotja. Wikipedija si prizadeva nasprotujoča si stališča predstaviti sorazmerno z njihovo uveljavljenostjo med strokovnjaki za tematiko oz. med udeleženimi stranmi. To velja ne le za besedilo člankov, temveč tudi za slike, zunanje povezave, kategorije in vso ostalo vsebino.

Neupravičena teža se ne nanaša samo na stališča. Tako kot je pristransko posvetiti preveč pozornosti neuveljavljenemu stališču, je pristransko tudi posvetiti pretirano pozornost drugim preverljivim in z viri podprtim trditvam. Članek naj ne posveča pretirane pozornosti nobenemu aspektu predmeta, temveč naj si prizadeva vsak aspekt predstaviti ustrezno njegovemu pomenu za predmet. Neupravičena teža se lahko nanaša na več stvari, npr. raven podrobnosti, količino besedila, mesto obravnave, medsebojno postavitev trditev itd.

Stališča manjšin so lahko predstavljena na straneh, ki so namenjene prav njim — Wikipedija ni papirnata enciklopedija. Vendar pa mora na teh straneh, kjer se sme mnenje manjšine podrobno obdelati, buti ustrezno omenjeno tudi stališče večine. Take strani ne smejo biti le poskus na novo napisati vsebino stališča večine izključno s perspektive manjšine.

Parafrazirano po Jimbu Walesu, objava na dopisnem seznamu s septembra 2003:

• Kadar gre za stališče večine, ga zlahka podkrepimo s sklicevanjem na splošno sprejeta referenčna besedila;
• Kadar gre za stališče manjšine, zlahka navedemo uveljavljene pristaše;
• Kadar gre za stališče skrajno neopazne (ali zelo omejene) manjšine, ne spada v Wikipedijo (razen morda v katerega izmed dopolnilnih člankov), ne glede na to, ali je pravilno ali ne, in ne glede na to, ali ga je mogoče dokazati.

Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena.

Kadar lahko dokažemo kaj, v kar ne verjame še nihče ali le nekaj ljudi, Wikipedija ni mesto za prvo objavo. Lahko pa je dokaz omenjen pozneje, ko je bil že predstavljen in obravnavan drugje. Glej Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja in Wikipedija:Preverljivost.

Bistvena sestavina: dobro raziskovanje

Nestrinjanjem o nepristranskosti se navadno lahko izognemo z dobrim raziskovanjem. Podatki (opredeljeni v razdelku Preprosta opredelitev zgoraj) sami po sebi niso pristranski. Dober način doseganja nepristranskosti je z navajanje uglednih virov podatkov, ki jih želimo objaviti v Wikipediji. Na ta način lahko na preprost način predstavimo določeno stališče, ne da bi izključili druga stališča. Skrivnost je v iskanju najboljših in najbolj uglednih virov, kar jih lahko najdemo. Nekaj temeljnega dela lahko pozneje pri dokazovanju stališča prihrani veliko energije.

Pomembno je le še, da si viri primerljive verodostojnosti lahko med seboj nasprotujejo. V tem primeru je bistvo nepristranskosti, da so na isti strani predstavljena različna stališča. Trudimo se za ravnotežje, kar pomeni, da razdelimo prostor med nasprotujoča si stališča glede na kredibilnost virov. Kadar je mogoče, damo prednost virom, ki so podatke kar se da uspešno predstavili na enak uravnotežen način.

Pošten zven

Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča. Tudi kadar je tema namesto z mnenji predstavljena s stališči, lahko članek zaradi izbire podatkov ali njihove organizacije še vedno zveni pristransko.

Članke je treba pisati na način, da so vsa stališča vsaj mogoča, pri čemer je treba upoštevati zadržke glede stališč neznatnih manjšin. Naklonjeno je treba predstaviti vsa pomembna stališča. Pišemo lahko npr. da je nekaj dobra ideja, vendar pa da so po mnenju določene skupine pristaši tega stališča prezrli določeno okoliščino.

Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč

Včasih lahko posebno pristransko stališče preoblikujemo v nepristransko trditev tako, da ga pripišemo ali utemeljimo.

Tako je npr. stavek »Peter pan je najboljši košarkar« sama po sebi le mnenje. Za Wikipedijo primernega ga lahko napravimo tako, da ga spremenimo v trditev o nekom, za čigar mnenje gre. Npr: »Košarkarsko znanje Petra Pana hvalijo tudi poznavalci košarke, kot sta npr. Shaquille O'Neal in Scottie Pippen.«, vendar mora biti trditev točna in preverljiva. Cilj je, da mnenja ne predstavimo preprosto kot resnico, temveč da ga pripišemo določenemu strokovnjaku za področje.

Po drugi strani pa bi trditev lahko utemeljili s podrobnimi podatki. Npr.: »Petra Pana je NBA v letih 2005-2007 proglasila za najboljšega igralca sezone.« Namesto da bi uporabili nedoločno besedo »najboljši«, opišemo, kako se Pan odlikuje.

Izogibati se moramo parafraziranju pristranskih trditev in mnenj z nejasnimi besedami: »Mnogi menijo, da je najboljši košarkar Peter Pan.« Takšne trditev so predmet napadov: »Da, marsikdo meni tako, vendar le nevedneži.« Ali npr. »Kako veliko ljudi je mnogo? Menim, da jih tako meni le nekaj!« Tem težavam se lahko izognemo s pripisom trditve avtoriteti ali utemeljitvijo s podatki.