Pojdi na vsebino

Zdenka Kidrič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zdenka Kidrič
Portret
RojstvoZdenka Armič[1]
20. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt20. december 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (99 let)
Ljubljana
Državljanstvo Cislajtanija
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicpolitična komisarka, partizanka

Zdenka Kidrič (rojena Armič) - ilegalno ime Marjeta, slovenska partizanka, komunistka in prvoborka, * 20. september 1909, Ljubljana, Avstro-Ogrska20. december 2008, Ljubljana, Slovenija.

Leta 1930 je postala članica KPS, leta 1941 pa je stopila v narodnoosvobodilno borbo kot vodja VOS (Varnostnoobveščevalne službe KPS oz. OF). Pred tem je bila skupaj s Pepco Kardelj in Vido Tomšič je bila zaprta v gestapovskem zaporu v Begunjah na Gorenjskem; nato vse tri izpuščene. Kot odposlanka se je udeležila Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Poročena je bila z Borisom Kidričem. Njuna hčeri sta kemičarki Jurk(ic)a Kidrič in Marjetka Kidrič.

Otroštvo in šolanje

[uredi | uredi kodo]

Zdenka Kidrič je bila rojena 20. septembra 1909 v Ljubljani v malomeščanski družini s šestimi otroki. Oče Maksimiljan je bil trgovski potnik in zastopnik podjetja, ki se je ukvarjalo s prodajo moških srajc, mama pa je bila šivilja. Po očetovi smrti leta 1916 so se prilivi močno zmanjšali in družina je zašla v finančne težave. Štiri leta pozneje je umrla še mati, kar je pahnilo družino v brezup in še dodatno povečalo finančno stisko. Breme vseh skrbi in odgovornosti za preživetje družine je za nekaj časa padlo na Zdenkino najstarejšo sestro, ki je pozneje umrla v enem izmed nacističnih koncentracijskih taborišč.[2]

Zaradi pomanjkanja denarja je morala Zdenka že kot mladoletnica oditi k nunam, nakar ji je še uspelo dokončati trgovsko šolo. Po opravljeni šoli si je v vlogi odvetniške nameščenke našla delo v pisarni odvetnika Lokarja v Ljubljani - strastnega lovca.[2]

Srečanje z Borisom Kidričem

[uredi | uredi kodo]

Zdenka je leta 1930 v Lokarjevi pisarni spoznala tudi poznejšega moža Borisa Kidriča, ki so ga takrat po prizadevanju njenega delodajalca izpustili iz zapora. Boris je v tem času prebiral ogromno knjig, ljubil filozofijo in se nezadržno navduševal nad idejami komunistične ideologije. Oče France Kidrič je poslal sina Borisa v času njegovega otroštva k svojemu znancu Lokarju lovit kamniško divjad. Boris in Zdenka sta se srečala v odvetnikovi pisarni in se zaljubila.[2]

Napredovanja

[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]
  • Siter, Daniel. 2022. "Življenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris". Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti, letn. 24, št. 2, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. (COBISS)
  • Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 8, str. 97-102. Logatec, 2002

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. geni.com — 2006.
  2. 2,0 2,1 2,2 Siter, Daniel (2022). »Življenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris« (PDF). Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti. Št. Letn. 24, št. 2, 2022, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 100–101. COBISS 114155776. ISSN 1580-688X. Pridobljeno 8. septembra 2023.
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy