Natrijev oksid

Natrijev oksid
Natrijev oksid	Natrijev oksid
Imena
	IUPAC ime natrijev oksid
	Druga imena dinatrijev oksid
Identifikatorji
Številka CAS	1313-59-3;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ECHA InfoCard	100.013.827
EC število	215-208-9;
PubChem CID	73971;
UN število	1825
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID0049781 ;
	InChI InChI=1S/2Na.O/q2*+1;-2;
	SMILES [O-2].[Na+].[Na+];
Lastnosti
Kemijska formula	Na2O
Molska masa	61,98 g·mol−1
Videz	bela trdnina
Gostota	2,27 g/cm3
Tališče	1.132 °C (2.070 °F; 1.405 K)
Vrelišče	1.950 °C (3.540 °F; 2.220 K)
Sublimacijske okoliščine	sublimira pri 1275 °C
Topnost v vodi	burno reagira in tvori NaOH
Topnost	reagira z etanolom
Struktura
Kristalna struktura	kubična (antifluoritna),; ploskovno centrirana kocka,; Pearsonov simbol: cF12
Prostorska skupina	Fm3m, No. 225
Koordinacijska; geometrija	tetraedrična (Na+); kubična (O2−)
Termokemija
Specifična toplota, C	72,95 J/mol·K
Standardna molarna; entropija So298	73 J/mol·K
Std tvorbena; entalpija (ΔfH⦵298)	-416 kJ/mol
Gibbsova prosta energija (ΔfG˚)	-377,1 kJ/mol
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	jedek, burno reagira z vodo
GHS piktogrami
GHS stavki za nevarnost	H314
GHS stavki za previdnost	P280
NFPA 704 (diamant ognja)	0 2 1 OX
Plamenišče	ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni	natrijev sulfid; natrijev selenid; natrijev telurid
Drugi kationi	litijev oksid; kalijev oksid; rubidijev oksid; cezijev oksid
Sorodno natrijevi oksidi	natrijev peroksid; natrijev superoksid
Sorodne snovi	natrijev hidroksid
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Natrijev oksid ali dinatrijev oksid je kemijska spojina s formulo Na₂O. Uporablja se v industriji stekla in keramike, vendar ne kot tak. Spojina je bazični anhidrid natrijevega hidroksida, zato pri raztapljanju v vodi tvori natrijev hidroksid:

Na₂O + H₂O → 2 NaOH

Alkalni kovinski oksidi s splošno formulo M₂O, v katerih je M lahko litij, natrij, kalij ali rubidij, imajo antifluoritno kristalno strukturo. To pomeni, da so položaji anionov in kationov v primerjavi s CaF₂ (fluorit) zamenjani: natrijev kation je tetraedrično koordiniran s štirimi kisikovimi anioni, kisik pa kubično koordiniran z osmimi natrijevimi ioni.^[3]^[4]

Sinteza

Natrijev oksid se pripravlja z reakcijami natrija z natrijevim hidroksidom, natrijevim peroksidom ali natrijevim nitritom:^[5]

2 NaOH + 2 Na → 2 Na₂O + H₂

Na₂O₂ + 2 Na → 2 Na₂O

2 NaNO₂ + 6 Na → 4 Na₂O + N₂

Reakcije so redukcije natrijevih spojin z natrijem.

Med zgorevanjem natrija na zraku nastane Na₂O s približno 20 % Na₂O₂:

6 Na + 2 O₂ → 2 Na₂O + Na₂O₂

Na₂O nastaja tudi med segrevanjem natrijevega karbonata (Na₂CO₃) pri 851 °C:

Na₂CO₃ → Na₂O + CO₂

Natrijev askorbat pri 208 °C razpade na derivate furana in natrijev oksid: ^[6]

Uporaba

Proizvodnja stekla

Natrijev oksid je pomembna komponenta natrijevega (okenskega) stekla, v katero se dodaja kot soda (natrijev karbonat). Natrijev oksid v steklu ni prisoten kot tak, ker je steklo kompleksen zamrežen polimer. Tipična natrijeva stekla vsebujejo približno 15 % Na₂O, 70 % kremena (silicijev dioksid, SiO₂) in 9 % kalcijevega oksida (CaO). Soda služi kot talilo, ki znižuje temperaturo tališča silicijevega dioksida. Natrijevo steklo ima mnogo nižje tališče od čistega silicijevega dioksida in nekoliko večjo elastičnost. Tališče se zniža zaradi reakcije sode s kremenom, v kateri nastanejo natrijevi silikati s splošno formulo Na₂[SiO₂]_x[SiO₃]:

Na₂CO₃ → Na₂O + CO₂

Na₂O + SiO₂ → Na₂SiO₃

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles, 6. izdaja. Houghton Mifflin Company. str. A23. ISBN 0-618-94690-X.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Sigma-Aldrich Co., Sodium oxide. Pridobljeno 2014-05-25.
↑ E. Zintl, A. Harder, B. Dauth (1934). Gitterstruktur der oxyde, sulfide, selenide und telluride des lithiums, natriums und kaliums. Z. Elektrochem. Angew. Phys. Chem. 40: 588–593.
↑ A.F. Wells (1984). Structural Inorganic Chemistry (5 izd.). Oxford: Clarendon Press. COBISS 621359. ISBN 0-19-855370-6.
↑ N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). Chemistry of the Elements (2. izdaja). Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.
↑ Sodium L-ascorbate. Pridobljeno 11. maja 2015.

[b1-1] 1,0 ^1,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles, 6. izdaja. Houghton Mifflin Company. str. A23. ISBN 0-618-94690-X.

[sigma-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Sigma-Aldrich Co., Sodium oxide. Pridobljeno 2014-05-25.

[3] E. Zintl, A. Harder, B. Dauth (1934). Gitterstruktur der oxyde, sulfide, selenide und telluride des lithiums, natriums und kaliums. Z. Elektrochem. Angew. Phys. Chem. 40: 588–593.

[4] A.F. Wells (1984). Structural Inorganic Chemistry (5 izd.). Oxford: Clarendon Press. COBISS 621359. ISBN 0-19-855370-6.

[5] N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). Chemistry of the Elements (2. izdaja). Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.

[6] Sodium L-ascorbate. Pridobljeno 11. maja 2015.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

Sinteza

Uporaba

Proizvodnja stekla

Sklici

pFad - (p)hone/(F)rame/(a)nonymizer/(d)eclutterfier! Saves Data!