Pojdi na vsebino

Močvirska sklednica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
 
(43 vmesnih redakcij 28 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 18: Vrstica 18:
}}
}}


'''Močvirska sklednica''' ([[znanstveno ime]] '''''Emys orbicularis''''') je [[želve|želva]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sklednice|sklednic]] (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah [[Južna Evropa|Južne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]] ter [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je poznana kot edina [[avtohtona vrsta|avtohtona]] želva celinskih voda.
'''Močvirska sklednica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Emys orbicularis''''') je [[želve|želva]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sklednice|sklednic]] (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah [[Južna Evropa|Južne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]] ter [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je poznana kot edina [[avtohtona vrsta|avtohtona]] želva celinskih voda.


==Opis==
== Opis ==
Oklep, glava in okončine so zelenkasto rjave barve z značilnimi rumenimi pikami, ki so pogosto žarkasto razporejene. Trebušni del oklepa nima enotne obarvanosti, lahko je svetlo rumen ali skoraj črn. Tudi vzorec pik na hrbtni strani oklepa je odvisen od [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. Odrasle živali zrastejo do 20 cm v dolžino in tehtajo največkrat med 400 in 700 grami. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi ([[žuželke|žuželkami]], [[paglavec|paglavci]], celo [[ribe|ribami]]), del prehrane pa predstavlja tudi [[rastline|rastlinski]] material.
Oklep, glava in okončine so zelenkasto rjave barve z značilnimi rumenimi pikami, ki so pogosto žarkasto razporejene. Trebušni del oklepa nima enotne obarvanosti, lahko je svetlo rumen ali skoraj črn. Tudi vzorec pik na hrbtni strani oklepa je odvisen od [[podvrsta (biologija)|podvrste]]. Odrasle živali zrastejo do 20 cm v dolžino in tehtajo največkrat med 400 in 700 grami. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi ([[žuželke|žuželkami]], [[paglavec|paglavci]], celo [[ribe|ribami]]), del prehrane pa predstavlja tudi [[rastline|rastlinski]] material.


Močvirska sklednica je aktivna predvsem zjutraj in zvečer, ob dovolj visokih temperaturah okolice pa tudi ponoči. Preostanek dneva se grejejo na izpostavljenih mestih, lahko tudi po več kot 8 ur dnevno, odvisno od temperature.<ref name="aktivnost">Dall'Antonia L. s sod. (2001). Data loggers to monitor activity in wild freshwater turtles [http://ejour-fup.cilea.it/index.php/eee/article/viewFile/886/832]. ''Ethology Ecology & Evolution'' '''13''': 81-88</ref> Pogosto je mogoče opaziti osebke, ko se grejejo na bregovih mlak, [[korenina]]h in kamnih, vendar je močvirska sklednica plaha žival, ki se hitro skrije med vodno rastlinje, kadar jo kaj zmoti. Tudi sicer preživi večino dneva v vodi. Del leta, ko so temperature zraka nižje od 10ºC, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo [[hibernacija|hibernacijo]], saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi.<ref name="aktivnost"/> Parijo se spomladi, samice odlagajo [[jajce|jajca]] zgodaj poleti.
Močvirska sklednica je aktivna predvsem zjutraj in zvečer, ob dovolj visokih temperaturah okolice pa tudi ponoči. Preostanek dneva se grejejo na izpostavljenih mestih, lahko tudi po več kot 8 ur dnevno, odvisno od temperature.<ref name="aktivnost">Dall'Antonia L. s sod. (2001). Data loggers to monitor activity in wild freshwater turtles [http://ejour-fup.cilea.it/index.php/eee/article/viewFile/886/832]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}. ''Ethology Ecology & Evolution'' '''13''': 81-88</ref> Pogosto je mogoče opaziti osebke, ko se grejejo na bregovih mlak, [[korenina]]h in kamnih, vendar je močvirska sklednica plaha žival, ki se hitro skrije med vodno rastlinje, kadar jo kaj zmoti. Tudi sicer preživi večino dneva v vodi. Del leta, ko so temperature zraka nižje od 10&nbsp;°C, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo [[hibernacija|hibernacijo]], saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi.<ref name="aktivnost"/> Parijo se spomladi, samice odlagajo [[jajce|jajca]] zgodaj poleti.


==Ogroženost in varstvo==
== Ogroženost in varstvo ==
Močvirsko sklednico ogroža predvsem izsuševanje [[mokrišče|mokrišč]], kjer živi in je v Evropi zaščitena po določilih [[Bernska konvencija|Bernske konvencije]], kjer je vključena na seznam strogo varovanih živalskih in rastlinskih vrst.<ref>Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats: [http://conventions.coe.int/treaty/FR/Treaties/Html/104-2.htm#Reptiles Appendix II]</ref> Poleg uničevanja [[habitat]]ov pa jo ogroža tudi neodgovorno vnašanje podobne, a tujerodne in mnogo agresivnejše [[rdečevratka|rdečevratke]] in rumenovratke v naravo. Plaha močvirska sklednica se ob interakciji vedno umakne, s čemer troši energijo in dodatno izgublja življenjski prostor.
Močvirsko sklednico ogroža predvsem izsuševanje [[mokrišče|mokrišč]], ki so njen [[habitat (ekologija)|habitat]], in je v Evropi zaščitena po določilih [[Bernska konvencija|Bernske konvencije]], kjer je vključena na seznam strogo varovanih živalskih in rastlinskih vrst.<ref>Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats: [http://conventions.coe.int/treaty/FR/Treaties/Html/104-2.htm#Reptiles Appendix II]</ref> Poleg uničevanja habitatov pa jo ogroža tudi neodgovorno vnašanje podobnih, a tujerodnih in mnogo agresivnejših [[rdečevratka|rdečevratke]] ter rumenovratke v naravo. Plaha močvirska sklednica se ob interakciji vedno umakne, s čimer troši energijo in dodatno izgublja življenjski prostor.


===Status v Sloveniji===
=== Status v Sloveniji ===
Večje [[populacija (biologija)|populacije]] te vrste živijo na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], v [[Bela krajina|Beli krajini]], porečju [[Sava|Save]] in na [[Slovenska obala|obali]]. Za severnejše predele je manj podatkov.<ref>{{navedi revijo |author=Krofel M. s sod. |year=2009 |title=Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_11_2_4.pdf |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=11 |issue=2 |pages=61-99}}</ref>
Večje [[populacija (biologija)|populacije]] te vrste živijo na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], v [[Bela krajina|Beli krajini]], porečju [[Sava|Save]] in na [[Slovenska obala|obali]]. Za severnejše predele je manj podatkov.<ref>{{navedi revijo |author=Krofel M. s sod. |year=2009 |title=Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_11_2_4.pdf |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=11 |issue=2 |pages=61-99 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
V Beli krajini so z raziskavo, trajajočo 2008-2012, potrdili prisotnost močvirske sklednice na štirih večjih območjih ob stoječih vodah in izvirih. V [[Prilozje|Prilozju]], [[Zjot]]u, kalu [[Golek]], mrtvici [[Obrh]] in [[Nerajec|Nerajcu]] so potrdili razmnoževanje želv, v kalu Golek in Gornjem kalu so izpričana mesta za odlaganje jajc. Najbolj vitalna je populacija ob zgornji [[Lahinja|Lahinji]], sledijo mrtvice Obrh pri [[Metlika|Metliki]], okolica naselij Prilozje in [[Hrast]].<ref>{{navedi revijo |author=Vamberger Melita s sod. |year=2013 |title=Prispevek k recentni razširjenosti, ekologiji in varstvu močvirske sklednice ''Emys orbicularis'' (Linnaeus, 1758) v Beli krajini (JV Slovenija) |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_15_2_3.pdf |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=15 |issue=2 |pages=23-38 |access-date=2015-11-24 |archive-date=2015-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125135531/http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_15_2_3.pdf |url-status=dead }}</ref>
[[Slovenija]] se je kot podpisnica Bernske konvencije zavezala k pravni zaščiti vrst, ki so uvrščene v sezname. Močvirska sklednica je tako zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah,<ref>[https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Priloga 1]. Uradni list RS, št. 46/04</ref> njeni [[habitat]]i pa so na podlagi Evropske direktive o habitatih (92/43/EEC) uvrščeni v mrežo [[Natura 2000]].<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/consleg/1992/L/01992L0043-20070101-en.pdf Council Diredtive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131031151951/http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/consleg/1992/L/01992L0043-20070101-en.pdf |date=2013-10-31 }}. Ministrski svet EU.</ref>
[[Slika:Emys orbicularis.jpg|thumb|220px|Med parjenjem]]


== Viri ==
[[Slovenija]] se je kot podpisnica Bernske konvencije zavezala k pravni zaščiti vrst, ki so uvrščene v sezname. Močvirska sklednica je tako zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah<ref>Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Priloga 1: [http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/ohranjanje_narave/zavarovane_zivalske_uredba_sprejeta_priloga1.pdf Vrste, katerih živali so zavarovane]. Uradni list RS, št. 46/04</ref>, njeni [[habitat]]i pa so na podlagi Evropske direktive o habitatih (92/43/EEC) uvrščeni v mrežo [[Natura 2000]].<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/consleg/1992/L/01992L0043-20070101-en.pdf Council Diredtive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora]. Ministrski svet EU.</ref>
{{opombe}}
[[slika:Emys orbicularis.jpg|thumb|220px|Med parjenjem]]


== Zunanje povezave ==
==Viri==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|Emys orbicularis}}
{{Kategorija v Zbirki|Emys orbicularis}}
;{{ikona sl}}
;{{ikona sl}}
* [http://www.kpss.si/vvodi/67 Močvirska sklednica] na straneh [[KPSS]]
* [http://www.mocvirska-sklednica.si Slovenska spletna stran Močvirska sklednica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110816214353/http://mocvirska-sklednica.si/ |date=2011-08-16 }}
* [http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=107&no_cache=1&species_id=6 Močvirska sklednica] na straneh projekta [[Natura 2000]]
* [http://www.kpss.si/vvodi/67 Močvirska sklednica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080524231621/http://www.kpss.si/vvodi/67 |date=2008-05-24 }} na straneh [[KPSS]]
* [http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=107&no_cache=1&species_id=6 Močvirska sklednica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080505031155/http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=107&no_cache=1&species_id=6 |date=2008-05-05 }} na straneh projekta [[Natura 2000]]
* Skaberne B.: ''[http://www.umanotera.org/index.php?node=64 Močvirska sklednica]''. Umanotera.
* Skaberne B.: ''[http://www.umanotera.org/index.php?node=64 Močvirska sklednica]''. Umanotera.
;{{ikona en}}
;{{ikona en}}
* [http://www.arkive.org/european-pond-turtle/emys-orbicularis/ Močvirska sklednica] na ARKive
* [http://www.arkive.org/european-pond-turtle/emys-orbicularis/ Močvirska sklednica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131018082917/http://www.arkive.org/european-pond-turtle/emys-orbicularis/ |date=2013-10-18 }} na ARKive
* [http://www.eol.org/taxa/16725764 Močvirska sklednica] na Encyclopedia of Life
* [http://www.eol.org/taxa/16725764 Močvirska sklednica] na Encyclopedia of Life
* Projekt [http://www.glis.lt/life/ Protection of Emys orbicularis and amphibians in the North European lowlands]
* Projekt [http://www.glis.lt/life/ Protection of Emys orbicularis and amphibians in the North European lowlands]

{{normativna kontrola}}
{{taxonbar|from=Q187036}}


[[Kategorija:Želve]]
[[Kategorija:Želve]]
[[Kategorija:Favna Afrike]]
[[Kategorija:Plazilci Afrike]]
[[Kategorija:Favna Azije]]
[[Kategorija:Plazilci Azije]]
[[Kategorija:Favna Evrope]]
[[Kategorija:Plazilci Evrope]]
[[Kategorija:Favna Slovenije]]
[[Kategorija:Plazilci Slovenije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]

[[be:Чарапаха балотная]]
[[bg:Европейска блатна костенурка]]
[[br:Baot-dour gwern]]
[[bs:Evropski močvarni terapin]]
[[ca:Tortuga d'estany]]
[[co:Ranedda]]
[[cs:Želva bahenní]]
[[csb:Błotny żółw]]
[[da:Europæisk sumpskildpadde]]
[[de:Europäische Sumpfschildkröte]]
[[en:European pond terrapin]]
[[es:Emys orbicularis]]
[[et:Euroopa sookilpkonn]]
[[eu:Apoarmatu istilzale]]
[[fr:Cistude]]
[[hr:Barska kornjača]]
[[hu:Mocsári teknős]]
[[it:Emys orbicularis]]
[[lt:Balinis vėžlys]]
[[nl:Europese moerasschildpad]]
[[no:Europeisk sumpskilpadde]]
[[pl:Żółw błotny]]
[[pt:Cágado-de-carapaça-estriada]]
[[ru:Европейская болотная черепаха]]
[[sk:Korytnačka močiarna]]
[[sr:Emys orbicularis]]
[[sv:Kärrsköldpadda]]
[[tr:Benekli kaplumbağa]]
[[uk:Європейська болотна черепаха]]

Trenutna redakcija s časom 09:43, 13. junij 2024

Močvirska sklednica

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Testudines (želve)
Družina: Emydidae (sklednice)
Rod: Emys
Vrsta: E. orbicularis
Znanstveno ime
Emys orbicularis
(Linnaeus, 1758)
Približno območje razširjenosti
Približno območje razširjenosti

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike. V Sloveniji je poznana kot edina avtohtona želva celinskih voda.

Oklep, glava in okončine so zelenkasto rjave barve z značilnimi rumenimi pikami, ki so pogosto žarkasto razporejene. Trebušni del oklepa nima enotne obarvanosti, lahko je svetlo rumen ali skoraj črn. Tudi vzorec pik na hrbtni strani oklepa je odvisen od podvrste. Odrasle živali zrastejo do 20 cm v dolžino in tehtajo največkrat med 400 in 700 grami. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi (žuželkami, paglavci, celo ribami), del prehrane pa predstavlja tudi rastlinski material.

Močvirska sklednica je aktivna predvsem zjutraj in zvečer, ob dovolj visokih temperaturah okolice pa tudi ponoči. Preostanek dneva se grejejo na izpostavljenih mestih, lahko tudi po več kot 8 ur dnevno, odvisno od temperature.[2] Pogosto je mogoče opaziti osebke, ko se grejejo na bregovih mlak, koreninah in kamnih, vendar je močvirska sklednica plaha žival, ki se hitro skrije med vodno rastlinje, kadar jo kaj zmoti. Tudi sicer preživi večino dneva v vodi. Del leta, ko so temperature zraka nižje od 10 °C, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo hibernacijo, saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi.[2] Parijo se spomladi, samice odlagajo jajca zgodaj poleti.

Ogroženost in varstvo

[uredi | uredi kodo]

Močvirsko sklednico ogroža predvsem izsuševanje mokrišč, ki so njen habitat, in je v Evropi zaščitena po določilih Bernske konvencije, kjer je vključena na seznam strogo varovanih živalskih in rastlinskih vrst.[3] Poleg uničevanja habitatov pa jo ogroža tudi neodgovorno vnašanje podobnih, a tujerodnih in mnogo agresivnejših rdečevratke ter rumenovratke v naravo. Plaha močvirska sklednica se ob interakciji vedno umakne, s čimer troši energijo in dodatno izgublja življenjski prostor.

Status v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

Večje populacije te vrste živijo na Ljubljanskem barju, v Beli krajini, porečju Save in na obali. Za severnejše predele je manj podatkov.[4] V Beli krajini so z raziskavo, trajajočo 2008-2012, potrdili prisotnost močvirske sklednice na štirih večjih območjih ob stoječih vodah in izvirih. V Prilozju, Zjotu, kalu Golek, mrtvici Obrh in Nerajcu so potrdili razmnoževanje želv, v kalu Golek in Gornjem kalu so izpričana mesta za odlaganje jajc. Najbolj vitalna je populacija ob zgornji Lahinji, sledijo mrtvice Obrh pri Metliki, okolica naselij Prilozje in Hrast.[5] Slovenija se je kot podpisnica Bernske konvencije zavezala k pravni zaščiti vrst, ki so uvrščene v sezname. Močvirska sklednica je tako zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah,[6] njeni habitati pa so na podlagi Evropske direktive o habitatih (92/43/EEC) uvrščeni v mrežo Natura 2000.[7]

Med parjenjem
  1. Tortoise & Freshwater Turtle Specialist Group (1996). Emys orbicularis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11 May 2006.
  2. 2,0 2,1 Dall'Antonia L. s sod. (2001). Data loggers to monitor activity in wild freshwater turtles [1][mrtva povezava]. Ethology Ecology & Evolution 13: 81-88
  3. Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats: Appendix II
  4. Krofel M. s sod. (2009). »Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009« (PDF). Natura Sloveniae. Zv. 11, št. 2. str. 61–99.[mrtva povezava]
  5. Vamberger Melita s sod. (2013). »Prispevek k recentni razširjenosti, ekologiji in varstvu močvirske sklednice Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) v Beli krajini (JV Slovenija)« (PDF). Natura Sloveniae. Zv. 15, št. 2. str. 23–38. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. novembra 2015. Pridobljeno 24. novembra 2015.
  6. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/04
  7. Council Diredtive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora Arhivirano 2013-10-31 na Wayback Machine.. Ministrski svet EU.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
(angleško)
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy