Pojdi na vsebino

Teja (kralj Ostrogotov)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Teja
Kralj Ostrogotov
Alexander Zick (1890): Bitka na Mons Lactarius
Alexander Zick (1890): Bitka na Mons Lactarius
Kralj Ostrogotov
Vladanje552
PredhodnikTotila
Naslednikpoložaj ukinjen
Rojstvo6. stoletje
Smrt30. oktober 552[1]
Nuceria[d]
Religijaarijanstvo

Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.

Življenje

[uredi | uredi kodo]
Tejeva četrt silikve; na prednji strani je latinski napis D[OMINUS] N[OSTER] THEIA RIX ("Naš gospod, kralj Teja)
Tejev kovanec z napisom T REX ("Teja, kralj")

Teja je bil vojaški častnik kralja Totile in bil po Totilovi smrti v bitki pri Taginah julija 552 izvoljen za njegovega naslednika.[2] Po tem velikem porazu Ostrogotov je Teja ukazal usmrtiti vse rimske senatorje v Kampaniji, vključno s Flavijem Maksimom, ki ga je Belizar izgnal. Pobiti je dal tudi okoli tristo rimskih otrok, ki jih je imel Totila za talce.[3] Po teh pobojih se je odpravil v Pavio, kjer si je prisvojil vse razpoložljive zaklade in kot novi kralj sklenil pakt s Franki.[4]

Na svojem begu v južno Italijo je zbiral podporo prominentnih osebnosti iz Totilove vojske, vključno s Skipuarjem, Gundulfom (Indulfom), Gibalom in Ragnarisom, da bi se leta 552/553 odločilno spopadel z bizantinskim generalom Narsom v bitki pri Mons Lactarius južno od Neaplja.[4] Bitka ob vznožju Vezuva je zgodovinar Guy Halsall poimenoval "katastrofalen odločilni spopad".[5] Ostrogotska vojska je bila popolnoma uničena, Teja pa ubit.[6] Preživeli Goti so se začeli pogajati za premirje.[7] Gundulf in Ragnaris sta pobegnila z bojišča. Slednjega je kasneje v poskusu umora smrtno ranil Narsov agent.[8] Organiziran odpor Ostrogotov se je po porazu končal, njihovo kraljestvo pa je po letu 554 utonilo v pozabo. Preostalo gotsko prebivalstvo se je asimiliralo v okoliško italsko prebivalstvo.[9]

Denar z njegovim imenom je kljub njegovi kratki vladavini krožil od prestolnice Pavie po alpskih trgovskih poteh do Galije.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Record #138600716 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Norwich 2001, str. 91–92.
  3. Geary 2002, str. 113.
  4. 4,0 4,1 Wolfram 1997, str. 238.
  5. Halsall 2007, str. 505.
  6. Wolfram 1988, str. 247.
  7. Heather 2013, str. 165.
  8. Norwich 2001, str. 92.
  9. Burns 1991, str. 215.
  10. Burns 1991, str. 214.
  • Burns, Thomas (1991). A History of the Ostrogoths. Bloomington; Indianapolis: Indiana University Press. ISBN 978-0-25320-600-8.
  • Geary, Patrick J. (2002). The Myth of Nations: The Medieval Origins of Europe. Princeton, NJ: Princeton University Press. ISBN 978-0-69109-054-2.
  • Halsall, Guy (2007). Barbarian Migrations and the Roman West, 376–568. Cambridge and New York: Cambridge University Press. ISBN 978-0-52143-543-7.
  • Heather, Peter (2013). The Restoration of Rome: Barbarian Popes and Imperial Pretenders. Oxford and New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19936-851-8.
  • Norwich, John J. (2001). Bisanzio: Splendore e decadenza di un Impero, 330–1453 (v italijanščini). Milano: Mondadori. ISBN 978-8-80449-922-0.
  • Wolfram, Herwig (1988). History of the Goths. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-05259-5.
  • Wolfram, Herwig (1997). The Roman Empire and its Germanic Peoples. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-08511-6.
Teja
Rojen: ni znano Umrl: 552/553
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Totila
Kralj Vizigotov
552-553
Naslednik:
Justinijan I.


pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy